Kaj je karpalni kanal in kako ga uspešno zdraviti

Ste v zadnjem času večkrat občutili mravljinčenje v prstih, bolečino v zapestju ali nenadno šibkost dlani, ko ste želeli na primer odpreti plastenko z vodo? Se vam je zgodilo, da ste se ponoči zbudili zaradi občutka otrplosti v roki? Takšni simptomi niso redki in pogosto kažejo na sindrom karpalnega kanala oziroma zapestnega prehoda.

Kaj je sindrom karpalnega kanala?

Karpalni kanal (lat. canalis carpi) je ozek prehod v zapestju, skozi katerega potekajo pomembne strukture, med njimi tudi mediani živec, ki oživčuje palec, kazalec, sredinec in del prstanca. Gre za ozek, tog kanal, ki ga tvorijo zapestne kosti spodaj in prekrivna vez (transverzalni karpalni ligament) zgoraj. Ko pride do pritiska na mediani živec znotraj karpalnega kanala, govorimo o sindromu karpalnega kanala – najpogostejši utesnitveni nevropatiji zgornjega uda.

Ta patologija lahko močno vpliva na kakovost življenja posameznika, saj se bolečine čez čas lahko stopnjujejo.

Zakaj je zdravljenje sindroma karpalnega kanala tako pomembno?

FOTO: Medicofit

Čeprav začetni sindromi, kot so občasno mravljinčenje ali bolečina v zapestju, niso tako moteči, zaradi česar številni odlašajo z obiskom zdravnika, se stanje lahko hitro poslabša in toliko zaplete, da ni več poti nazaj. Zaradi povečanega pritiska se lahko poškoduje mediani živec, kar vodi do izgube občutka, zmanjšane gibljivosti ali celo nezmožnosti uporabe roke. V najtežjih primerih nekateri težko opravljajo osnovna opravila, kot so pisanje, tipkanje, držanje skodelice ali zapenjanje gumba.

Zato je izjemno pomembno, da že ob prvih znakih nemudoma poiščete strokovno pomoč. Hitro ukrepanje pomeni večjo verjetnost popolnega okrevanja – brez kirurškega posega.

Vzroki in dejavniki tveganja

Sindrom karpalnega kanala nastane zaradi različnih dejavnikov, ki povečajo pritisk na mediani živec v tem ozkem prehodu. Najpogostejši so:

Anatomske spremembe: Zlomi, izpahi zapestja ali artritis lahko spremenijo strukturo zapestnega prehoda in zmanjšajo prostor v karpalnem kanalu, kar poveča pritisk na živec. Osebe z naravno manjšim karpalnim kanalom imajo prav tako večjo verjetnost za razvoj sindroma.

Spol: Sindrom karpalnega kanala se pogosteje pojavlja pri ženskah, kar je lahko posledica manjšega anatomskega prostora v zapestju ali vpliva hormonov na tkiva v zapestnem kanalu. Pri ženskah, ki razvijejo sindrom, je kanal pogosto še manjši kot pri tistih, ki težav nimajo.

Kronične bolezni, ki poškodujejo živce: Stanja, kot je sladkorna bolezen, povečajo tveganje za poškodbe živcev, vključno z medianim živcem.

Vnetna obolenja: Revmatoidni artritis, putika in druge bolezni, ki povzročajo vnetje, lahko prizadenejo ovojnice kit v zapestju in s tem dodatno obremenijo živec.

Zdravila: Nekatere raziskave so pokazale povezavo med pojavom sindroma in jemanjem nekaterih zdravil, kot je anastrozol (zdravilo za zdravljenje raka dojk).

Debelost: Povečana telesna teža je eden izmed dejavnikov, ki povečuje tveganje za razvoj sindroma.

Hormonske spremembe in zadrževanje tekočine: Zadrževanje tekočine, pogosto med nosečnostjo ali menopavzo, lahko poveča pritisk v zapestnem kanalu. Sindrom karpalnega kanala, ki se pojavi v nosečnosti, pogosto izzveni po porodu.

Druge zdravstvene težave: Stanja, kot so bolezni ščitnice, ledvična odpoved in limfedem, prav tako lahko povečajo tveganje.

Dejavniki na delovnem mestu: Dolgotrajno delo z vibracijskimi orodji ali ponavljajoči se gibi, pri katerih je zapestje pogosto upognjeno, lahko povzročijo dodatno obremenitev medianega živca. Delo v hladnem okolju tveganje še poveča. Takšni dejavniki lahko prav tako poslabšajo že obstoječo živčno okvaro.

Številne študije so proučevale povezavo med uporabo računalnika in sindromom karpalnega kanala. Nekaj dokazov kaže, da je uporaba miške lahko povezana s težavami, uporaba tipkovnice pa ni bila potrjena kot neposreden dejavnik tveganja. Vendar pa lahko dolgotrajna uporaba računalnika povzroči druge oblike bolečin v roki, ki niso nujno povezane s sindromom karpalnega kanala.

Pomembno je razumeti, da našteti dejavniki ne povzročajo neposredno sindroma karpalnega kanala, lahko pa povečajo verjetnost za njegov razvoj ali poslabšajo že prisotno stanje.

Prepoznavanje simptomov je ključno

FOTO: Medicofit

Simptomi se običajno razvijejo postopoma, večinoma se pojavijo na eni roki, lahko pa se razvijejo tudi na obeh zapestjih. Značilni simptomi vključujejo:

• Mravljinčenje in otopelost v palcu, kazalcu, sredincu in polovici prstanca. Mezinec praviloma ni prizadet.
• Pogosto se pojavi tudi občutek, kot da bi po prstih šla blaga elektrika ali sunek, kar je posebej izrazito med določenimi aktivnostmi, kot so držanje volana, telefona ali časopisa.
• Bolečina in mravljinčenje se lahko iz zapestja širita navzgor po podlakti ali roki. Da bi omilili težave, si mnogi refleksno »stresajo roke«, kar začasno lahko olajša občutke.
• Nočno prebujanje zaradi bolečine in odrevenelosti.
• Oslabljen prijem: pacienti lahko začnejo pogosto izpuščati predmete iz rok. To je lahko posledica zmanjšane občutljivosti ali pa oslabelosti mišic palca, ki so prav tako oživčene preko medianega živca.
• V napredovalni fazi: atrofija mišic na palčni strani dlani.

Za diagnozo sindroma karpalnega kanala se uporabljajo različne metode. Nevrofiziološke preiskave, kot so elektromiografija (EMG) in meritve hitrosti prevajanja živcev, so ključne za potrditev diagnoze in oceno stopnje okvare živca. Fizični pregled vključuje teste, kot sta Phalenov test in Tinelov znak, ki lahko sprožita simptome sindroma. Ultrazvok in magnetna resonanca (MRI) se uporabljata za vizualizacijo strukture zapestja in ugotavljanje morebitnih anatomskih nepravilnosti ali vnetij.

Celostno zdravljenje sindroma karpalnega kanala

FOTO: Medicofit

V kliniki Medicofit se zavedajo, da je vsak primer sindroma karpalnega kanala drugačen, zato k diagnostiki in zdravljenju pristopijo individualno.

Najprej opravijo temeljit diagnostični pregled, s katerim preverijo, ali simptome res povzroča karpalni kanal ali pa težave izvirajo iz drugega področja – najpogosteje iz vratne hrbtenice.

Klinični pregled vključuje oceno gibljivosti zapestja, mišične moči podlahti in izvajanje specialnih testov za oceno stanja medianega živca – med najpogosteje uporabljenimi sta Tinelov in Phalenov test.

Po potrditvi diagnoze sledi celostna terapevtska obravnava, ki združuje instrumentalno terapijo, manualno terapijo in kinezioterapijo.

V okviru instrumentalne terapije običajno uporabljajo TECAR in lasersko terapijo, ki pomagata zmanjšati vnetja in draženja medianega živca. Pogosto uporabljajo tudi terapijo udarnih valov (ESWT), ki se je v številnih študijah izkazala za zelo učinkovito – primerljivo celo z injekcijami v karpalni kanal.

Najmodernejše fizioterapevtske naprave so nepogrešljiv del zdravljenja karpalnega kanala, saj pospešujejo procese celjenja tkiva, zmanjšujejo vnetja, izboljšujejo celični metabolizem in pomagajo pri lajšanju bolečin.

Cilj manualne terapije je izboljšanje gibljivosti zapestja in sproščanje napetosti v mišicah podlahti, kar dodatno razbremeni utesnjeni živec. Fizioterapevti pogosto pacientom priporočajo nošenje opornice, ki je še posebej koristna za lajšanje bolečin ponoči.

Pomemben del zdravljenja so tudi terapevtske vaje, ki igrajo ključno vlogo pri okrevanju, saj pomagajo krepiti mišice in izboljšujejo gibljivost. Prvi učinki terapije so vidni že po nekaj obiskih, pri težjih primerih pa do izboljšanja pride nekoliko kasneje.

V zaključni fazi zdravljenja se izvaja kineziološki program, ki je usmerjen v povrnitev polne funkcionalnosti zapestja. Izkušeni kineziologi se osredotočajo na posebne vaje za krepitev mišic podlahti in učenje nevrodinamičnih vaj, ki izboljšajo drsenje živce skozi karpalni kanal. Redna vadba doma je ključna za dolgoročno izboljšanje simptomov.

Primer uspešnega fizioterapevtskega zdravljenja karpalnega kanala

Kliniko Medicofit je obiskala 30-letna frizerka Maja, ki se je že več mesecev soočala z bolečinami in pekočim občutkom v desnem zapestju. Med delom je pogosto čutila mravljinčenje v prvih treh prstih, občasno pa se ji je pripetilo tudi, da je zaradi izgube moči izpustila kakšen predmet iz rok. Med striženjem je vse pogosteje začela opažati zmanjšan nadzor in hitrejšo utrujenost mišic zapestja.

Zaradi narave dela, ki zahteva natančnost in dolgotrajno uporabo rok je gospo Majo začelo skrbeti, da bi morala začasno ali celo trajno opustiti poklic. Fizioterapevtski pregled je potrdil omenjene simptome, dodatno pa razkril zmanjšano mišično moč in povečano napetost v določenih mišičnih skupinah podlahti. Specialni ortopedski testi so potrdili prisotnost težav s karpalnim kanalom.

Na podlagi anamneze in ugotovitev kliničnega pregleda je bil izveden celostni 12-tedenski program fizioterapevtskega zdravljenja, ki je vključeval Summus lasersko terapijo, EMS Dolorclast udarne valove, Sixtus ultrazvočno krioterapijo ter manualne tehnike sproščanja mehkih tkiv. V proces zdravljenja so bile vključene tudi individualno prilagojene terapevtske vaje za izboljšanje mobilnosti medianega živca ter za krepitev muskulature.

Gospa Maja je poročala o izboljšanju simptomov že po petih tednih. Ti so v popolnosti izzveneli še pred zaključkom zdravljenja. Specialisti klinike Medicofit so Maji svetovali tudi glede preventivnega ukrepanja, prilagoditve delovnega okolja in pomembnosti rednega izvajanja terapevtskih vaj.

FOTO: Medicofit

Ko konservativno zdravljenje ni dovolj

V hujših primerih, ko je kompresija živca tako izrazita, da pride do atrofije mišic v predelu palca, ali ko konservativni pristopi ne prinesejo zadostnega izboljšanja, je potreben kirurški poseg – dekompresija karpalnega kanala. Gre za kratek operativni poseg, ki traja približno 10 do 15 minut.

Tudi po operaciji je fizioterapevtska rehabilitacija nujna, saj se z njo preprečijo zapleti, kot je brazgotinjenje, ki lahko znova povzroči utesnitev živca. Priporočena je vsaj 10-tedenska strukturirana rehabilitacija, ki omogoča optimalno celjenje in čim hitrejšo vrnitev k vsakodnevnim aktivnostim.

Naročnik oglasne vsebine je Medicofit