Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Zanimivosti

Kam in kako se skriti pred strelami, če nas v naravi ujame nevihta

Največ udarov je v alpskem svetu, sledita severna in južna Primorska, nato osrednja Slovenija.
Še vedno velja stari izračun: s štetjem časa, ki preteče med bliskom in gromom, lahko ocenimo oddaljenost udara strele od naše lokacije. FOTO Egon Cokan
Še vedno velja stari izračun: s štetjem časa, ki preteče med bliskom in gromom, lahko ocenimo oddaljenost udara strele od naše lokacije. FOTO Egon Cokan
25. 8. 2022 | 09:00
25. 8. 2022 | 09:36
8:41

»V naselju Grad v pomurski občini je zaradi udara strele izbruhnil požar na elektroinštalaciji v objektu ... V skupino planincev je med vračanjem s Triglava vsaj trikrat udarila strela ... V Spodnji Polskavi je strela udarila v stanovanjsko hišo, pri tem pa je stanovalec dobil poškodbe ... Strela poškodovala dva planinca na območju Bohinja ...« Čeprav se zdi, da je letošnje poletje zelo radodarno z udari strel, pa Klemen Jevnikar, raziskovalec na Elektroinštitutu Milan Vidmar, ki deluje na področju vzdrževanja in razvoja omrežja ter storitev sistema Scalar, pravi ravno nasprotno.

Da opažajo manjše število udarov kot pretekla leta. To pripisujejo zelo vročemu poletju s konstantnimi temperaturami in manjši količini padavin. Jih pa več pozimi.

Na vprašanja o strelah in našem ravnanju ob tem pojavu je Jevnikar odgovoril skupaj s kolegoma Goranom Milevom in Vladimirjem Djurico.

Kaj se mora zgoditi, da udari strela?

Pogoj za udar strele so nevihtni oblaki, znotraj katerih se koncentrira in ločuje električni naboj. Pogoj za nastanek nevihtnih oblakov pa so visoke temperature, zadostna količina vlage in zadostna količina prašnih delcev. Zato večina neviht nastane v poletnem času. Zaradi višjih zimskih temperatur zadnja leta opažamo tudi več neviht in posledično udarov strel v zimskem času. V nevihtnem oblaku prihaja do ločitve naboja. Negativni naboj se skoncentrira na spodnjem delu oblaka, pozitivni pa v zgornjem. Ob udaru strele se iz nevihtnega oblaka prenese električni naboj. Glede na mesto udara poznamo strele znotraj oblaka, strele med oblaki in strele med oblakom in zemljo. Zadnjih je približno 10 odstotkov in samo te vplivajo na naprave in življenje na zemeljskem površju.

UdariStrel
UdariStrel

Je torej strela z jasnega ljudski izraz, ki v resnici ne drži?

V stroki vemo, da strela brez nevihtnega oblaka ne more nastati. Pri »strelah z jasnega« gre navadno za strele, ki udarijo dlje od nevihtnega oblaka. Pogosto so to pozitivne strele, ki udarijo z vrha oblaka, ki je na večji višini, zato je tudi razdalja udara strele od oblaka lahko večja.

Se nam samo zdi, da je v zadnjem času strel več, ali smo samo obveščeni bolje?

V zadnjih letih porasta števila strel ne beležimo. Prav nasprotno, v zadnjih dveh letih opažamo manjše število udarov strel kot pretekla leta. To pripisujemo zelo vročemu poletju s konstantnimi temperaturami in manjši količini padavin.

Kje v Sloveniji je največ udarov strel?

Na podlagi zabeleženih udarov strel izračunavamo tudi statistiko oziroma pojavnost strel. Rečemo ji gostota udarov strel, meri pa se v številu udarov strel na kvadratni kilometer na leto. S karte maksimalnih vrednosti gostote strel je razvidno, da največ udarov strel zabeležimo v alpskem svetu, sledi območje severne in južne Primorske, nato osrednja Slovenija. Najmanjša gostota udarov strel je na vzhodnem in jugovzhodnem delu države. Izjema so visoki izpostavljeni vrhovi, kjer je nekoliko večje število udarov strel kot v njihovi okolici. To so Krvavec, Kum, Plešivec, Trdinov vrh, Nanos  ...

Logično se zdi, da se s številom neurij povečuje tudi število strel?

Število strel v posamezni nevihti se razlikuje in je odvisno od pogojev za nastanek neviht. Če je število neviht v posameznem letu večje, je bolj verjetno, da bo tudi število udarov strel večje. Iz števila strel v zadnjih letih je razvidno, da je takrat, ko je število nevihtnih dni manjše (lani in letos), tudi nekoliko manj strel.

Kako naj ravnamo v nevihti?

Najbolje je čim prej poiskati zavetje in varno mesto, kjer bomo počakali na konec nevihte. Najbolj primerni so stavbe in objekti z izvedeno strelovodno zaščito. Manjši nadstreški, strehe, lope in podobno niso varno zatočišče pred udarom strele. Če v bližini ni nobene stavbe, je varno tudi v avtomobilu, pri čemer pa se ne smemo dotikati kovinskih delov.

In če v bližini ni zatočišča?

Če nas nevihta zajame na prostem, odložimo vse večje kovinske predmete (pohodne palice, nahrbtnik …) in zavzamemo nevihtni položaj. Stopimo z nogami skupaj in počepnemo ter smo v stiku s tlemi čim bolj na eni točki. Ker pa navadno nevihta traja dlje časa, se na tla lahko tudi usedemo in noge stisnemo čim bolj k sebi. Pomembno je, da po končani nevihti počakamo še vsaj 30 minut, preden nadaljujemo aktivnosti na prostem. Zatočišča pod drevesi, v gozdu, plitvih jamah nas ne bodo ščitila pred udarom strele, zato se med nevihto na teh mestih ne zadržujemo.

VarnaMestaStrela
VarnaMestaStrela

Kako sami lahko ocenimo oddaljenost od nevihte?

Z opazovanjem bliska in štetjem časa, ki preteče med bliskom in gromom, lahko ocenimo oddaljenost udara strele od naše lokacije. Velja, da zvok za vsak kilometer prepotovane razdalje potrebuje približno tri sekunde. To pomeni, da če med bliskom in gromom minejo tri sekunde, smo od strele oddaljeni približno kilometer. V tem primeru smo zelo blizu nevihte, zato si čim prej poiščimo zavetje ali zavzemimo nevihtni položaj.

So udari strele v vodo, na čoln, na mestno ulico ali balkon pogosti? Smo na kolesu ali v avtu varni?

Od naštetih mest smo pred udarom strele varni edino v avtomobilu, le kovinskih delov se ne smemo dotikati. Če nas nevihta zajame na vseh drugih mestih, si je nujno poiskati varno mesto, kjer bomo počakali na konec nevihte.

Kaj storiti, ko nas strele doletijo v gorah?

Pri izletih v naravo je nujno delovati preventivno. Pred izletom v gore ali hribe vedno preverimo in spremljamo vremensko napoved. Pomembno je, da se še pred nevihto umaknemo na varno. Če pa nas vseeno zajame, sestopimo z vrha in najbolj izpostavljenih območij, se umaknemo od vseh kovinskih delov, odložimo vse večje kovinske predmete in zavzamemo nevihtni položaj. Če smo v večji skupini, se nekoliko umaknemo drug od drugega ...

... in ugasnemo, odvržemo mobitel?

Mobilni telefoni in mobilni signal strele ne »privlačijo«, tako da med nevihto mobilnega telefona ni treba odvreči.

Na izpostavljenih vrhovih je več udarov strel kot v njihovi okolici. Denimo na Krvavcu, Kumu, Plešivcu, Trdinoven vrhu, Nanosu (na fotografiji). FOTO Jure Eržen
Na izpostavljenih vrhovih je več udarov strel kot v njihovi okolici. Denimo na Krvavcu, Kumu, Plešivcu, Trdinoven vrhu, Nanosu (na fotografiji). FOTO Jure Eržen

So vse strele nevarne in kako nenevarne prepoznamo?

Po mestu udara ločimo med strelami znotraj oblaka, strelami med oblaki in strelami med oblakom in zemljo. Strel med oblakom in zemljo je približno 10 odstotkov. Za naprave in življenje na zemeljskem površju so nevarne le strele med oblakom in zemljo. Kljub temu pa so tudi strele med oblaki za nas pomemben indikator, da se nam približuje nevihta ali da je že nad nami, tako da se čim prej umaknemo na varno mesto.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine