Na Japonskem češnje še nikoli niso zacvetele tako zgodaj
Znanstveniki pravijo, da je vse zgodnejše cvetenje sakure v zadnjih desetletjih posledica podnebnih sprememb.
Odpri galerijo
Češnje so letos na Japonskem dosegle vrhunec cvetenja zelo zgodaj. FOTO: Philip Fong/AFP
Vrhunec sezone cvetenja češenj – ki je po Japonski tradiciji tudi začetek pomladi – še nikoli v vsej 1200-letni zgodovini ni bil takoj zgoden, kažejo podatki raziskave Univerze Osaka. V mestu Kjoto so vrhunec cvetenja imeli 26. marca, navaja BBC. Znanstveniki pravijo, da je zgodnejše cvetenje v zadnjih desetletjih posledica podnebnih sprememb.
Prvi podatki o cvetenju češenj v Kjotu segajo v leto 812. V enem največjih japonskih mestih pa je bila letos nenavadno topla pomlad. Prejšnji rekord je iz leta 1409, ko je sezona cvetenja dosegla vrhunec 27. marca. Cvetovi, ki se v japonščini imenujejo sakura, so razprti le nekaj dni, so pa na Japonskem zelo pomembni tako gospodarsko kot kulturno. Ko zacvetijo češnje, se zberejo družina in prijatelji, tudi instagram je poln fotografij češnjevih cvetov, piše BBC.
Podatki o cvetenju sakure so zelo dragoceni, saj segajo zelo daleč v zgodovino, sama napoved cvetenja pa je zahteven projekt. Napovedi o prvih cvetovih in vrhuncu sezone objavlja japonska meteorološka agencija, ki je začela vremenske razmere, ki določajo, kdaj se bodo začeli iz popkov rojevati cvetovi, preučevati že leta 1951. »Zelo pomembna je natančnost, saj sakura ni zgolj filozofski simbol, okoli katerega je nastajala japonska kultura, temveč tudi gospodarski dejavnik, na katerem temeljijo veliki posli. Čeprav nežni cvetovi simbolizirajo minljivost življenja, so hkrati priložnost za zaslužek,« je pred dvema letoma zapisala novinarska kolegica Zorana Baković. Sakura tako na Japonsko privablja tudi mnoge turiste, ki želijo ujeti sezono.
V Kjotu zapisi o praznovanju sezone cvetenja češenj segajo v deveto stoletje. Zapisi rekonstruirajo preteklo podnebje in kažejo, kako so se zviševale lokalne temparature, kar je povezano z globalnim segrevanjem in urbanizacijo.
Yasuyuki Aono, raziskovalec na univerzi v Osaki, je spremljal podatke vse od leta 812. »Fenološke podatke za datum cvetenja češnjevega drevesa sem iskal in zbral iz številnih dnevnikov in kronik, ki so jih v zgodovinskem času pisali cesarji, aristokrati, guvernerji in menihi v Kjotu,« je zapisal. Podatki kažejo, da se nekje od leta 1800 datum vrhunca cvetenja premika od sredine aprila proti začetku meseca. Letos se je sezona v Hirošimi začela 11. marca, osem dni prej od prejšnjega rekorda, ki je bil sprva postavljen leta 2004.
Prvi podatki o cvetenju češenj v Kjotu segajo v leto 812. V enem največjih japonskih mestih pa je bila letos nenavadno topla pomlad. Prejšnji rekord je iz leta 1409, ko je sezona cvetenja dosegla vrhunec 27. marca. Cvetovi, ki se v japonščini imenujejo sakura, so razprti le nekaj dni, so pa na Japonskem zelo pomembni tako gospodarsko kot kulturno. Ko zacvetijo češnje, se zberejo družina in prijatelji, tudi instagram je poln fotografij češnjevih cvetov, piše BBC.
FOTO: Philip Fong/AFP
Podatki o cvetenju sakure so zelo dragoceni, saj segajo zelo daleč v zgodovino, sama napoved cvetenja pa je zahteven projekt. Napovedi o prvih cvetovih in vrhuncu sezone objavlja japonska meteorološka agencija, ki je začela vremenske razmere, ki določajo, kdaj se bodo začeli iz popkov rojevati cvetovi, preučevati že leta 1951. »Zelo pomembna je natančnost, saj sakura ni zgolj filozofski simbol, okoli katerega je nastajala japonska kultura, temveč tudi gospodarski dejavnik, na katerem temeljijo veliki posli. Čeprav nežni cvetovi simbolizirajo minljivost življenja, so hkrati priložnost za zaslužek,« je pred dvema letoma zapisala novinarska kolegica Zorana Baković. Sakura tako na Japonsko privablja tudi mnoge turiste, ki želijo ujeti sezono.
Dekleta v parku v Tokiu 23. marca letos. FOTO: Philip Fong/AFP
V Kjotu zapisi o praznovanju sezone cvetenja češenj segajo v deveto stoletje. Zapisi rekonstruirajo preteklo podnebje in kažejo, kako so se zviševale lokalne temparature, kar je povezano z globalnim segrevanjem in urbanizacijo.
Yasuyuki Aono, raziskovalec na univerzi v Osaki, je spremljal podatke vse od leta 812. »Fenološke podatke za datum cvetenja češnjevega drevesa sem iskal in zbral iz številnih dnevnikov in kronik, ki so jih v zgodovinskem času pisali cesarji, aristokrati, guvernerji in menihi v Kjotu,« je zapisal. Podatki kažejo, da se nekje od leta 1800 datum vrhunca cvetenja premika od sredine aprila proti začetku meseca. Letos se je sezona v Hirošimi začela 11. marca, osem dni prej od prejšnjega rekorda, ki je bil sprva postavljen leta 2004.
Japonske češnje so zacvetele tudi v Botaničnem vrtu v Ljubljani
Konec prejšnjega tedna pa so se razcvetele japonske češnje v nasadu na Večni poti, kjer je že od leta 1974 predvidena lokacija za razširitev Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. Ta nasad japonskih češenj ima še posebno vrednost, ker so češnje prišle iz Japonske, ta uvoz danes ni več mogoč prav zaradi karantenskih pogojev za rastline, je pojasnil Jože Bavcon, vodja botaničnega vrta. Japonske češnje so v Slovenijo prišle spomladi 1999 in so eno leto preživele v karanteni, kjer so bile pod stalnim nadzorom fitopatologov, da bi ugotovili, ali so morda z njimi prišle kakšne nevarne bolezni. »Na srečo tega ni bilo. Po letu dni karantene pa smo jih nato posadili v stalni nasad, kjer zdaj cvetijo že 21. leto.« Prav toliko let so vključeni v svetovno mrežo ljubiteljev japonskih češenj, ki prinašajo pomlad, zaupanje in ljubezen, zato ni čudno, tako Bavcon, da prav mladi v njih še posebej uživajo.
Konec prejšnjega tedna pa so se razcvetele japonske češnje v nasadu na Večni poti, kjer je že od leta 1974 predvidena lokacija za razširitev Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. Ta nasad japonskih češenj ima še posebno vrednost, ker so češnje prišle iz Japonske, ta uvoz danes ni več mogoč prav zaradi karantenskih pogojev za rastline, je pojasnil Jože Bavcon, vodja botaničnega vrta. Japonske češnje so v Slovenijo prišle spomladi 1999 in so eno leto preživele v karanteni, kjer so bile pod stalnim nadzorom fitopatologov, da bi ugotovili, ali so morda z njimi prišle kakšne nevarne bolezni. »Na srečo tega ni bilo. Po letu dni karantene pa smo jih nato posadili v stalni nasad, kjer zdaj cvetijo že 21. leto.« Prav toliko let so vključeni v svetovno mrežo ljubiteljev japonskih češenj, ki prinašajo pomlad, zaupanje in ljubezen, zato ni čudno, tako Bavcon, da prav mladi v njih še posebej uživajo.
Konec prejšnjega tedna so japonske češnje zacvetele tudi v botaničnem vrtu. FOTO: Jože Bavcon
