Sreda, 19. februarja
GLASBA
Mnozil Brass
Cankarjev dom, Gallusova dvorana, Ljubljana, ob 20. uri
Svetovno znana trobilna zasedba Mnozil Brass je bila ustanovljena že leta 1992 na Dunaju in velja danes za eno vodilnih svetovnih trobilnih skupin med klasiko, jazzom in drugimi glasbenimi zvrstmi. Njeni nastopi so pravo doživetje tudi z gledališkega vidika, saj so prežeti s komičnimi prizori.
Skupina letno odigra več kot tisoč koncertov na vseh celinah, igrala je že na najprestižnejših koncertnih odrih, kot so londonska Kraljeva Albertova dvorana, Berlinska filharmonija in Konzerthaus na Dunaju. Od leta 2000 skoraj vsako leto pripravi novo odrsko predstavo. V Ljubljani bo nastopila z novim spektaklom
Zlato – Gold, The Best Of, v katerem je zbrala vse največje uspešnice z bogate odrske in diskografske poti.
RAZSTAVA
Marjan Keršič-Belač, kipar, alpinist in gorski reševalec
Muzej novejše zgodovine Slovenije, Ljubljana, ob 17. uri
Marjan Keršič-Belač Foto Muzej Novejše Zgodovine
Na občasni razstavi bo Muzej novejše zgodovine Slovenije dal na ogled izbor fotografij pretežno iz muzejskega fotografskega fonda
Marjana Keršiča-Belača s poudarkom na prvi slovenski in jugoslovanski himalajski odpravi na Trisul, Indija, iz leta 1960, od katere letos mineva 60 let.
Na ogled bodo tudi nekateri posnetki alpinizma v slovenskih gorah v letih 1939-1950, filmsko in arhivsko gradivo ter nekaj predmetov iz zbirk Muzeja novejše zgodovine Slovenije in iz zasebne zbirke
Marjete Keršič Svetel, hčerke Marjana Keršiča-Belača, ki je muzeju podarila fotografsko in arhivsko gradivo in nekaj kipov svojega očeta.
RAZSTAVA
Milena Kafol: Metamorfoze in Tanja Špenko: Šepetanja
Galerija DLUL, Ljubljana, ob 18. uri
Milena Kafol, Etude, 2018, triptih, akril na platno, 100 x 160 cm. Foto Milena Kafol
Odprtje razstav dveh umetnic, ki bosta na ogled do 8. marca.
Mileni Kafol največji izrazni razpon predstavlja abstrakcija, skozi katero raziskuje in odkriva človekovo vpetost v absolutnem, kozmičnem. Njene slike predstavljajo vzporedne, osamljene svetove brez prisotnosti človeške figure.
Tanja Špenko pa se na tokratni razstavi predstavlja z originalnimi avtorskimi listi, na katerih so krajša besedila, slike in monotipije, ter s knjigo umetnika, ki je pričela nastajati ob izgubi njenega očeta leta 2015. Zapisi so rokopisi, ki izražajo stisko, tesnobo, bolečino in osebne miselne utrinke eksistencialnega značaja tako v likovnem kot tudi verbalnem jeziku.
Komentarji