Nihče ne umre zaradi kreme, zaradi kožnega raka pa
Pred dnevi je Zveza potrošnikov Slovenije objavila rezultate letošnjega preizkusa dvanajstih izdelkov za zaščito pred soncem z zaščitnim faktorjem 30 in več. Ugotovili so, da zaščita ni sorazmerna s ceno, trije izdelki testa niso opravili, slabše sta se odrezala izdelka ekološke kozmetike. Toda kaj sploh pomeni zaščitni faktor v kremi? Je res škodljiv za zdravje, se nalaga na morskem dnu in tako prehaja v prehransko verigo? In kako je z nanodelci, ki jih je najti tudi v kremah z varnejšimi mineralnimi filtri?
Na zemeljskem površju je približno 5 odstotkov žarkov UVB in 95 odstotkov žarkov UVA. UV-indeks, naveden na embalaži pripravkov, se nanaša na zaščito pred žarki UVB in pomeni, kolikokrat več časa smo zaščiteni lahko na soncu, preden se pojavi rdečina, v primerjavi z nezaščiteno kožo.
Žarke UVA so, kot pojasnjuje prof. dr. Žiga Jakopin s katedre za farmacevtsko kemijo ljubljanske fakultete za farmacijo, nekoč imeli za nenevarne, a se je izkazalo, da čeprav ne povzročajo neposrednih opeklin, imajo bolj skrite nezaželene učinke. Med drugim povzročajo zmanjšanje imunskega odziva (imunosupresijo) in fotostaranje kože. Pri zaščitnih kremah proti soncu – tako je v Evropi – na katerih je UVA napisan v krogcu, pomeni, da vsebujejo eno tretjino zaščitnega faktorja proti žarkom UVA.
Že v starem Egiptu
Po besedah Žige Jakopina so sredstva za zaščito pred soncem uporabljali že v starih civilizacijah, stari Egipčani pred štiri oziroma tri tisoč leti ekstrakte iz jasmina in riža, stari Grki, ki so kot atleti tekmovali na antičnih olimpijskih igrah, so se natrli z olivnim oljem, pomešanim s peskom. Prvi UV-filter, uporabljen v prvem pripravku za sončenje znamke Ambre Solaire, je bil benzil salicilat (derivat salicilne kisline) leta 1935. V 70. letih je v tem pogledu sledil razvojni bum ter nato v zadnjem času, ko smo se zavedeli problematike vedno močnejšega sončnega sevanja. Starejši UV-filtri so delovali predvsem proti UVB-sevanju.
Iz morja tudi v prehranjevalno verigo
Kreme z mineralnimi (anorganskimi, fizikalnimi) filtri običajno vsebujejo titanov dioksid ali cinkov oksid, delujejo pa tako, da odbijajo in sipajo svetlobo, zaradi česar jih velikokrat kombinirajo z organskimi (kemijski) filtri, da se njihov učinek poveča. »Pri anorganskih filtrih je treba vzeti v zakup, da so zato, ker so nekoč puščali izrazito belo sled, želeli te delce čim bolj pomanjšati in tako uvedli nanotehnologijo, pri kateri se pojavlja vprašanje, ali so ti nanodelci, ki prehajajo v naše telo, potencialno nevarni.
Skozi prizmo varnosti oziroma toksikološkega profila so za uporabo med najbolj varnimi mineralni filtri, ki so primernejši za občutljivejše ljudi, nagnjene k alergijam, in tudi za otroke. Res pa je, da obstajajo nekateri organski oziroma kemijski UV-filtri, ki so prav tako popolnoma varni, med njimi mexoryl XL in SX ter tinosorb M in S. Sicer se je treba zavedati, da je vsaka stvar potencialno nevarna in da je pri tem odločilna koncentracija oziroma izpostavljenost,« je poudaril Jakopin. Prav UV-filtri so tisti, ki v zaščitnih kremah proti soncu največkrat povzročajo alergije, jih pa povzročajo dišave in konzervansi.
Vsa zaščitna sredstva se spirajo s kopanjem, zato jih je treba večkrat nanesti, je navedeno že na embalaži. »Na Havajih in še ponekod so nekaj UV-filtrov prepovedali, saj povzročajo beljenje koral in so uničili že kar nekaj koralnih grebenov, predvsem zaradi dveh spojin, oksibenzona (oziroma benzofenona-3) in oktinoksata. Na sodobnih pripravkih je zaslediti, da ne vsebujejo oktinoksata, benzofenona-3 ali oksibenzona,« pojasnjuje sogovornik. Posamezen UV-filter se namreč lahko pojavlja pod petimi različnimi imeni.
Kaj pa homosalat in oktokrilen, ki so se ju proizvajalci začeli izogibati, kar jasno zapišejo tudi na embalaži? Kot odgovarja sogovornik, z oktokrilenom povezujejo alergene učinke, v sončne kreme pa ga običajno dodajajo zato, da zaščiti druge UV-filtre pred razpadom na sončni svetlobi. Industrija se preusmerja predvsem v uporabo filtrov, ki so obstojnejši na svetlobi. Sicer pa je še kar nekaj UV-filtrov, za katere je znano, da so med bolj alergenimi: oksibenzon, paraaminobenzojska kislina (v EU že prepovedan) in avobenzon.
Te kemične spojine se nalagajo tudi v vodnih organizmih in prej ali slej prej pridejo v prehranjevalno verigo. »Če se začnejo nalagati v planktonu, do velikih rib, ki jedo manjše, lahko njihova koncentracija še naraste. Človek je tako UV-filtrom poleg posredne dermalne izpostavitve izpostavljen še neposredno – na krožniku. In ne le s koncentracijo določenega filtra, še bolj problematična je lahko kombinacija spojin, ki smo jih zaužili, in tu lahko nastanejo nepredvidljivi učinki. UV-filtri so lipofilne spojine, ki se nalagajo v maščevju, so problematične, ker se tako znajdejo v prehranjevalni verigi,« pojasnjuje sogovornik.
Omenjajo jih tudi kot hormonske motilce. Med njimi pa po sogovornikovih besedah ni le homosalat, denimo, ampak tudi nekateri drugi. Derivati kafre delujejo kot estrogeni in antiandrogeni in bi lahko potencialno povzročili feminizacijo, pri nekaterih poskusih z izpostavljenostjo rib se je pokazalo, da na koncu skoraj ni bilo več moške populacije. Negativno pa delujejo na ščitnico in ščitnične hormone.
Derivati cimetne kisline (cinamati), še posebej oktinoksat (pojavlja se še pod imeni oktil metoksicinamat in etilheksil metoksicinamat), izkazujejo podobne, le morda manj izrazite učinke na endokrini sistem, še dodaja Žiga Jakopin. Večina UV- filtrov sicer lahko prehaja v živi del kože in potem v naš sistem, pri nekaterih se absorbira tudi 10 odstotkov nanesene količine, ki tako pride v telo in je zaznavna v urinu, krvi in drugih telesnih količinah, kar so v manjših ali večjih koncentracijah potrdili s študijami. Zaznali so jih tudi v materinem mleku, pri čemer se postavlja vprašanje, kako to vpliva na razvoj dojenčka.
Incidenca pri kožnem raku narašča
Izpostavljanje UV-sevanju je glavni dejavnik tveganja za razvoj vseh vrst kožnega raka in povzroča prezgodnje staranje kože. Število novih primerov kožnega raka v zadnjih desetletjih v svetu in Sloveniji narašča. Po podatkih, pridobljenih iz Registra raka RS, Osnovni epidemiološki podatki o raku (februar 2023), je v Sloveniji za obdobje od leta 2015 do 2019, upoštevaje oba spola, kožni rak (brez melanoma) na prvem mestu po pogostosti med vsemi raki. Na leto je povprečno 3266 novih primerov, narašča tudi število novih primerov malignega melanoma kože. Za navedeno obdobje je maligni melanom kože na šestem mestu po pogostosti med vsemi raki, na leto so beležili povprečno 593 novih primerov. Kožni maligni melanom spada med rake, pri katerih je v zadnjih desetletjih incidenca najbolj strmo naraščala, so zapisali na spletni strani NIJZ.
Niso zaznali homosalata in oktokrilena
Pri zvezi potrošnikov v letošnjih testiranjih niso zaznali izdelkov, ki vsebujejo homosalat in oktokrilen, ta so proizvajalci sami začeli nadomeščati z drugimi UV-filtri. Sicer pa so trem izdelkom pripisali skupno oceno nezadovoljivo, saj so jim izmerili nižjo stopnjo UVB-zaščite, kot je bila navedena na embalaži. Test je pokazal, da so na trgu številni izdelki, ki ponujajo odlično zaščito za nizko ceno, zmagovalec testa je bil najcenejši testirani izdelek.
Opozorili so, da oznaka vodoodporno vliva lažen občutek varnosti, saj skladno s pravili proizvajalci na embalažo lahko zapišejo, da je izdelek vodoodporen, če po dveh 20-minutnih kopanjih še vedno ponuja polovico prvotno označene zaščite. Ob letošnjem testiranju zaščitnih sredstev za otroke, ki jih lahko uporabljajo tudi odrasli, zlasti nagnjeni k alergijam, saj običajno vsebujejo manj dišav in nekaterih konzervansov, so opozorili še, da potrebuje otroška koža visok do zelo visok faktor zaščite pred soncem, treba se je izogibati opoldanskemu soncu ter otroke zaščititi tudi z oblačili in pokrivalom.
Dermatologi odsvetujejo nanos domačih pripravkov
Krožijo različna prepričanja in prakse, o katerih smo za podrobnejša pojasnila in nasvete vprašali primarijko doc. dr. Tanjo Planinšek Ručigaj, predstojnico dermatovenerološke klinike ljubljanskega kliničnega centra.
Pogosto je slišati prepričanje, da se krivulja zaščite strmo vzpenja do faktorja 30, med 30 in 50 pa da ni velike razlike. Kako visok faktor priporočate?
Res drži ta trditev, a drži le, če uporabimo dovolj pripravka za zaščito pred soncem. Študije sicer dokazujejo, da ga s pretankim nanosom razredčimo na tretjino, zato priporočamo višji zaščitni faktor. Kadar pa sredstvo nanesemo v zadostni količini, zadostuje tudi faktor 30.
Se priporočena višina faktorja razlikuje glede na pigmentiranost kože?
Izbira višine faktorja je odvisna od tega, koliko dolgo se želimo soncu izpostavljati, da nas ne opeče, če se faktor s plavanjem, drgnjenjem z brisačo ali ob površine s kože ne odstrani. Faktor, napisan na kremi, pomeni, da smo lahko na soncu tako dolgo: čas pojava rdečine, če nismo zaščiteni, pomnožimo s faktorjem na kremi = toliko minut smo zaščiteni. Na primer, naša koža na soncu pordeči v 10 minutah, in če je faktor kreme 10, to pomeni, da smo na soncu namazani lahko 100 minut. To seveda velja, če je krema namazana v zadostni količini in se ne spere s telesa. Ločimo šest fototipov kože po Fitzpatricku. Pri ljudeh s svetlejšo poltjo rdečina na soncu nastane prej kot pri tistih, ki imajo temnejšo polt, zato ponavadi bolj svetlopolti izbirajo višje faktorje.
Ali je v senci dovolj, da smo oblečeni v lahka poletna oblačila z dolgimi rokavi, ali se je treba zaščititi še s sončno kremo?
Če je senca dovolj gosta, zadostujejo oblačila z rokavi do komolcev in hlačnicami do kolen. Ne smemo pa pozabiti, da se sončni žarki odbijajo od peska, betona, skal, tako da nas sonce tudi v senci lahko nekoliko ožge.
Kolikšno zaščito priporočate za najmlajše in najstnike?
Otrok do prvega leta starosti naj ne bi izpostavljali soncu. Zanje svetujemo le mehansko zaščito (oblačila, pokrivala). Pri nekoliko večjih otrocih svetujemo pripravke za zaščito pred soncem s fizikalnim oziroma mineralnim zaščitnim faktorjem, ki na koži pušča belo ali modrikasto sled, da starši vidijo, kdaj otrok ni več zaščiten. Pri najstnikih, ki imajo težave z aknasto kožo, za telo in obraz svetujemo temu prilagojene pripravke za zaščito pred soncem, ki se kupijo v lekarnah.
Kako učinkovita so sintetična oblačila, ki naj bi imela UV-zaščito, in kako smo zaščiteni, če plavamo v beli bombažni majici, kot smo to počeli nekoč?
Oblačila, ki so posebej deklarirana kot zaščitna pred UV-sevanjem, dobro ščitijo kožo. Sicer pa bolj kot bela oblačila ščitijo modra, ki so gosto tkana.
Kaj pa škodljivost krem, ki vsebujejo nanodelce, kaj o njih pravite zdravniki?
Praktično ni pripravka, ki vsaj v manjši meri ne bi vseboval nanodelcev. Vendar jih nekateri proizvajalci navedejo, drugi pa ne. Za zdaj obstaja le ena študija, ki govori o škodljivosti nanodelcev, je pa to področje še precej neraziskano. Vsekakor se je bolje zaščititi pred soncem kot pa zboleti za kožnim rakom. Kožni rak pri obeh spolih skupaj, tako nemelanomski kot melanomski skupaj, je najpogostejši rak med Slovenci.
Koža je naš največji organ, skozi katerega prodirajo kemijske snovi v telo. Mnogi imajo tudi alergije na sončne kreme.
V resnici je malo pravih alergij na kreme za zaščito pred soncem. Če pa komu ne ustrezajo, še vedno lahko izbere prva dva stebra zaščite pred soncem: senco in mehansko zaščito z oblačili. Velika avstralska študija je dokazala, da je bilo pri ljudeh, ki so uporabljali zaščito pred soncem v obliki krem, statistično manj kožnega raka kot pri tistih, ki takšnih pripravkov niso uporabljali. Ni pa študije, ki bi dokazovala, da so ljudje, ki so uporabljali pripravke za zaščito pred soncem, zboleli za rakom.
Kaj storiti, če nas sonce vendarle opeče?
Predel hladimo, ledu ne polagamo naravnost na kožo, temveč prek suhe krpe. Če imamo povišano temperaturo, vzamemo antipiretik in pijemo dovolj vode. Če imamo glavobol in povišano telesno temperaturo ali celo bruhamo, gre za sončarico in je treba obiskati zdravnika. Odsvetujejo nanos jogurta in podobnih domačih pripravkov na opečeno kožo, ker lahko dodatno nastane še okužba.
