Od kamnoloma do Dušanove proge

Ko sem bil pred leti na odprtju spretnostnega poligona za gorske kolesarje v nekdanjem kamnolomu v Podutiku, so mi njegovi snovalci iz KD Rajd pripovedovali o prihodnjih načrtih za širitev. Postopoma se je to res zgodilo, najprej nižje na travniku pri avtobusni postaji z novimi linijami in skakalnicami, ­nazadnje pa letos, ko je Bike Park ­Ljubljana, kakor se uradno imenuje, dobil dve zanimivi progi, traila, višje nad parkom.



Najprej o novostih, ki sta me spodbudili k zapisu in sem se ju razveselil bolj kot prejšnjih stvari v parku, saj gre pri njiju vendarle za nekaj več vzpona, ki ga vsaj nekateri starejši kolesarji dojemamo kot pomemben del tega športa. Gre za progi Duletova in Primorska. Najprej me je zanimalo ime prve. »Duletova je po gospodu Dušanu, ki živi blizu parka, z bratom sta nam ta del gozda dala v brezplačni najem. Proga se začne malce pod Stražnim vrhom nad Podutikom, pelje v smeri parka in njegove hiše, ima kar nekaj ­strmih zavojev, 'band', tudi mest za skoke. Trudimo se pridobiti dovoljenja še za druga zemljišča v ­bližini, da bi se čisto do vrha vzpenjali po posebej urejeni progi za vzpon. Proga Primorska pa vodi z grebena med Prevalom in Klobukom – tam poteka tudi Slovenska ­turnokolesarska pot – na drugo stran, je nekoliko krajša in ima ­urejeno stezo za vzpon. Takšno ime je dobila, ker se spušča na jug. Na tej progi je tudi v poznejšem delu leta vedno svetlo in sončno, medtem ko je na bregu nad parkom že vse v senci,« je razložil Tine Mahkovec, predsednik društva KD Rajd.



Da sta progi uradni, kažeta tudi oznaki na lesenem stebru na njunem začetku. Obe imata na vrhu table napisano kar znano številko 112 … gorsko kolesarjenje je lep šport, a ne čisto enostaven, se zgodi tudi padec, lažji ali težji, poskušamo se ga lotiti po pameti.

Po pameti

Primorska je modro označena, za odtenek težja se zdi rdeča Duletova, ki mi je ljubša, že od prvega spusta, ko je bila še v delu in sem prenesel kolo čez spodnji jarek, ki so ga potem z urami prostovoljnega dela povsem uredili. Sicer me bolj zanimajo zavoji kot skoki, ki jih je tudi kar nekaj, za te sem prava leta že malo zamudil. Všeč mi je tudi zato, ker je na Stražnem vrhu, malce nad startom proge, mali prostor, kjer se sreča več potk, kamor pridem kdaj tudi peš. Čisto mirno je, malce posediš na deblu, se zamisliš in kreneš v to ali ono smer …

Pri novih progah ne gre za ročno narejene ozke steze, ampak so si pri gradnji pomagali z bagrom. Morda jih bodo v posameznih delih še preplastili s peskom, da bodo razmere kar najboljše tudi takoj po dežju. Mahkovec je povedal, da imajo še veliko idej za naslednje proge, a je poleg novih pridobitev treba vzdrževati že vse zgrajeno. Ko so močne nevihte, je tudi v parku erozija, recimo v delu nad travnikom jih zaradi tega čaka kar nekaj ur obnovitvenega dela. Tudi zato je včasih treba narediti korak nazaj, da se lahko nato naredita dva naprej. Mimogrede, vožnja po progah je brezplačna, a lahko njihovo vzdrževanje podprete z nakupom t. i. kolonjete.



V središču parka, ob končni postaji mestne avtobusne proge številka 5, je že nekaj let urejenih več tekočih linij, proga za paralelni slalom, skakalnice, pa krog s tekočo povezavo grbin in zavojev (t. i. pumptrack). Še vedno tam najprej opazite velikanski skok, kjer so v preteklih letih imeli tudi tekmovanje Flat Out Days, ki zdaj poteka s še veliko večjimi objekti, za katere tu ne bi bilo prostora, v gorskokolesarskem parku v Kočevju. Se pa tukajšnja tradicija takšnih prireditev po svoje, a malce drugače, nadaljuje na festivalu Ljubljana MTB Vikend, ki bo letos znova sredi septembra – v različnih delih mesta, z različnimi prireditvami in tekmovanji, tudi na priljubljenih progah Golovca, ki smo jih v Delu že predstavili.

Kamnolom je bil poln smeti

Vrnimo se v Podutik. Središčni del je s progo za kros povezan s spret­nostnim poligonom iz uvoda, s katerim je leta 2015 nastal. Kako se je vse skupaj sploh začelo? »Dolgo sem živel v neposredni bližini, imeli smo tekmovalni klub in potrebo po prostoru, kjer bi lahko vadili. Ko smo prvič bolj začeli sodelovati z mestom, smo vselej poudarili, da nimamo prave infrastrukture. Uredili smo BMX progo v Savskem naselju, a tisto je malce drugačen šport kot gorsko kolesarjenje. Ko sem prvič peljal nekaj ljudi v tisti opuščeni kamnolom, ki je bil poln smeti, so me le postrani gledali, a je bila mestna občina razumevajoča in nam ga je dala v uporabo, pot smo potem le začeli in utrdili tiste prve tri spretnostne linije,« se je spomnil sogovornik.



Kasneje so pridobili tudi dovoljenje za omenjeni travnik. »Projekt smo kot strateški cilj predstavili tudi na občini, seveda za sklenitev dogovora hitro mine kako leto, pa potem še kakšno za izgradnjo nečesa,« je dejal Tine Mahkovec in dodal, da z MOL dobro sodelujejo. Poleg gorskokolesarskega parka v Podutiku upravljajo še koloparka v Novih Fužinah in Spodnji Šiški, pa BMX Park v Savskem naselju.



Dodal je, da ob pridobljenih sredstvih po drugi strani s profesionalno tekmovalno ekipo v tujini promovirajo mesto kot kolesarski cilj, navdušujejo Ljubljančane za kolesarjenje, tako v smislu rekreativne uporabe kot učenja v bolj športni smeri. Še vedno jih seveda zelo zanima tekmovalni del, iz katerega so prišli, njihove ekipe nastopajo na najvišjih ravneh tega športa. Po drugi strani bi radi postali razvojni center tako za BMX kot gorsko kolesarjenje, letos bodo imeli v šoli skoraj 200 otrok, imajo tečaje za odrasle, pri katerih deluje deset učiteljev. »Zdravi in veseli Ljubljančani, ki gredo popoldne na kolo, bodo bolje delali v službi in od teh bo šlo povratno več v mestni proračun. Mislim, da je to pozitiven dolgoročni učinek,« je poudaril Mahkovec.