Praznični Dunaj le za Dunajčane

Dunaj je za številne Slovence in tudi prebivalce drugih držav eden od ciljev, kamor se še posebno radi odpravijo v času decembrske bleščavosti. Letos to ni mogoče, a kljub temu je bila največja nakupovalna ulica v Avstriji, dunajska Mariahilferstrasse, v dneh tik pred božičem polna ljudi, predvsem domačinov, seveda. Kupovali so darila in zaloge hrane, pa tudi drugo blago in storit­ve, ki zdaj, v tretji ustavitvi javnega življenja v Avstriji, niso več dostopni.



Popolna ustavitev javnega življenja bo trajala od 26. decembra 2020 do 17. januarja 2021. V tem času so spet zaprte vse kulturne ustanove, ne le gledališča in koncert­ne dvorane, ampak tudi muzeji, knjižnice, arhivi in podobno. Tisti, ki smo hoteli pred božičem obis­kati največ­jo muzejsko ustanovo v Avstriji, dunajski umetnostnozgodovinski muzej, smo morali natančno napovedati termin, saj so pričakovali nekoliko večje število ljudi, ki so si še pred zaprtjem želeli ogledati razstavo Beethoven bewegt (Beet­hoven začne). Razstava ob 250. obletnici rojstva Ludwiga van Beet­hovna je odlična kombinacija originalnih eksponatov: skladb, ki jih je napisal, umetniških del iz njegovega časa pa tudi del sodobnih umetnikov, ki so povezana z velikim skladateljem.



Nekateri eksponati nas spom­nijo, da se je v tem letu zaradi pandemije marsikaj postavilo na glavo. Na stopnicah pred vhodom v muzej med drugim obiskovalce pričaka glasba, Beethovnova skladba esile rüf (Za Eliso, napisano v nasprotni smeri v nemščini), vendar ne v običajni, znani izvedbi. Sodobna turška umetnica Ayşe Erkmen je znamenito Beethovnovo delo tudi posnela obratno, od zadnje do prve note. Zato se nam zdi nenavadno, zmešano, le v nekaterih taktih znano.

V prvi dvorani razstave o Beet­hovnu nas pozdravi klavir, ki visi s stropa – obešen na glavo. V muzeju, ki ima sicer vsak dan okoli 3000 obiskovalcev, je bilo v dvoranah s stalnimi eksponati v treh urah opaziti kakih 30 ljudi. Večinoma sem bil sam, sedel na udobnih zofah v nekaterih njegovih najbolj znanih dvoranah in se v miru predajal umetninam, denimo Babilonskemu stolpu, znameniti sliki slavnega Pietra Bruegla starejšega iz leta 1563, ki velja za enega najboljših umetniških prikazov minljivosti vsega zemeljskega in nesmiselnosti človeških prizadevanj za doseganje božanske moči. Mogočen Babilonski stolp, delo človeških rok, se zdi skoraj končan, vendar stoji poševno. Vsakemu gledalcu je jasno, da se zlahka sesuje.
 

Padanje v brezno z nebeške višine

Brueglov Babilonski stolp je eno od vabil, ki jih ima dunajska mest­na turistična organizacija (Wien Tourismus) na svoji spletni strani. Pod sliko in sloganom Bruegel kot izkušnja v 360° vabijo obiskovalce spletne strani, da od doma uživajo v delih umetnostnozgodovinskega muzeja. Dunajskim turističnim menedžerjem ne ostaja nič drugega. Vpogled v turistično statistiko daje mračno sliko. Leta 2019 so imeli v tukajšnjih turističnih objektih 17,6 milijona prenočitev, kar je bilo 6,8 odstotka več kot leta 2018. Za primerjavo: v celotni Sloveniji je bilo lani skupaj manj kot 15,8 milijona prenočitev domačih in tujih gostov, torej približno 11,5 odstotka manj kot na Dunaju.

Trend močne rasti dunajskega turizma se je nadaljeval tudi v prvih dveh mesecih leta 2020: januarja je bilo kar 12 odstotkov več prenočitev kot januarja 2019, feb­ruarja pa za 6,9 odstotka več kot v tem mesecu leto prej. Potem je prišel covid-19: že marca je bil padec turističnih prihodkov 70,2-odstoten, aprila kar 98,2-odstoten. Statistika za letošnji november kaže, da je v mestu prenočilo 93,3 odstotka manj gostov kot novembra 2019. Za december bodo številke zagotovo še bolj strašljive. To je sicer vedno nadpovprečen mesec za dunajski turizem, drugi najboljši v letu, po avgustu.


 

Hotel Orient ni zaprt

V prejšnjih letih so avtobusi iz različnih, zlasti sosednjih držav – tudi iz Slovenije – vsak dan pripeljali več tisoč ljudi na enodnevne izlete, samo da so si ogledali predbožične sejme na Dunaju, popili punč ter kupili darila in spominke. Letos tega ni. Stojnic s punčem ni. Restav­racije smejo le dostavljati naročeno hrano in brezalkoholni, tako imenovani otroški punč. Vendar so se Dunajčani domislili rešitve – naročijo otroški punč in, ločeno, stekleničko ruma. Zakonodajalci še ne vedo, kako preprečiti takšno iznajdljivost.

V običajnih letih je imel v tednih adventa, ko je ljudi ogreval punč in so si želeli še medsebojne topline, veliko gostov legendarni dunajski hotel Orient, eden najslavnejših »hotelov za nekaj ur« v Evropi. Presenetljivo je, da tudi zdaj sredi vsesploš­nega zaprtja nemoteno deluje. »Če ima kdo nujno stanovanjsko potrebo, lahko pride k nam za nekaj ur, s predhodno rezervacijo,« so nam povedali v hotelu. Seveda pari tja običajno prihajajo zaradi ljubezni. A če malo bolje razmislimo, je Hotel Orient upravičeno ostal odprt. »Zadovoljevanje nujnih osnovnih življenjskih potreb« je namreč eden od razlogov, zaradi katerih lahko ljudje v času ustavitve javnega življenja zapustijo dom.



Dovoljena je tudi »fizična in duševna rekreacija«, kot so individualni športi in sprehodi. Da pa zimski turizem ne bi popolnoma zamrl, so Avstrijci dovolili, da deluje športna infrastruktura na prostem, kot so drsališča in smučišča. Seveda je treba upoštevati pravila, predvsem ohranjati vsaj meter razdalje med ljudmi, na sedežnicah je lahko zaseden vsak drugi sedež, na njih in v gondolah morajo smučarji nositi zaščitne maske tipa ffp2. Varnostne smernice so še bolj zaostrili po preteklem koncu tedna, ko so z mnogih smučišč poročali o veliki gneči.
 

Dunajske ledene sanje

Dunajski župan je tudi letos na božični večer odprl tradicionalne Dunajske ledene sanje (Wiener Eis­traum), tokrat 8300 kvadratnih metrov veliko sezonsko drsališče pred dunajsko mestno hišo (Rathaus). Tisti, ki si želijo drsati, dobijo majhno napravo, ki piska, če se komu približajo na manj kot meter. Družine si jo lahko nastavijo tako, da se ne oglaša, če so zraven drugi člani gospodinjstva. Pred drsanjem je treba kajpak pustiti tudi osebne podatke, da lahko ob morebitni okužbi obvestijo vse, ki so bili v bližini okuženega. Poleg tega drsališča, ki ga bo mogoče obis­kati do konca februarja, je odprto še veliko drsališče na prostem v središču mesta, to je drsališče dunajskega drsalnega združenja (Wiener Eislaufverein).



Dunajski živalski vrt v Schönbrunnu, ki so ga sprva nameravali odpreti 24. decembra, bo ostal zaprt vsaj do druge polovice januarja. Živali v živalskem vrtu z najstarejšo tradicijo na svetu (od leta 1752) imajo tako podaljšane počitnice. Najnovejša vest od tam je, da je družina gibonov v hipu snedla okraske (sadje in zelenjavo) z božičnega drevesa, ki so ga postavili v njihov prostor.