Prehranski miti in resnice

Dr. Evgen Benedik je, kot je v šesti epizodi podkasta V ambulanti z dr. Orlom dejal njegov voditelj, strokovnjak za tisto, kar ima sam najraje, on pa o tem največ ve. V središču pogovora je bila tokrat prehrana, saj je dr. Benedik klinični dietetik in docent za področje prehrane na ljubljanski biotehniški fakulteti. In ne samo to: je tudi raziskovalec, publicist in – vplivnež.

V uvodu je Rok Orel začrtal smernice pogovora, in sicer aktualna vprašanja s področja prehrane kot tudi prehranske mite, od koristi veganstva do superhrane, hrane za možgane in shujševalnih diet. Že tega, kaj pravzaprav je zdrava prehrana, danes ni preprosto določiti. Stroka seveda temelji na znanstvenih dokazih, a dognanj je veliko in se spreminjajo, ker je raziskovanje prehrane razmeroma mlada veda. Poleg tega na tem področju vlada velika zmeda zaradi dejavnikov, kot so vodljivost ljudi, nasedanje učinkom placeba, kvazi znanstveni članki s kvazi dokazi in podobno.

»Po neki oceni približno 80 odstotkov znanstvenih člankov s področja prehrane uporablja napačno statistiko, ali postavlja sklepe na podlagi premajhnega vzorca preiskovancev, ali pa niti ne znajo opraviti s placebom kontrolirane študije,« je poudaril Evgen Benedik in dodal, da so danes vse vrste informacij dostopne na družbenih omrežjih in drugod po spletu, zato se človek znajde v neugodnem položaju, ko se mora odločiti, kaj bo prakticiral.

Evgen Benedik je poudaril, da je veda o prehrani mlada, zato na tem področju še vlada precejšnja zmeda. FOTO: Luka Maček

Pri tem je bil govor o zagovornikih veganstva, ki so se zavzemali za uvedbo tovrstne prehrane v vrtcih in šolah z argumentom, da je tako že v tujini, zlasti angleško govorečih državah. Stroka je temu nasprotovala, saj dokazov o ugodnih učinkih veganske prehrane v pediatričnem obdobju tudi tam nimajo, obstajajo pa dokazi o neugodnih učinkih. Samo rastlinska prehrana namreč ni dovolj, da bi telo dobilo vsa hranila, ki jih potrebuje, in če jih ne vnesemo s hrano, jih moramo s prehranskimi dopolnili.

»Če bi se prehranjevali uravnoteženo, prehranskih dopolnil ne bi potrebovali, razen vitamina D v jesensko-zimskih mesecih. Ker pa se velika večina ljudi, vsaj po študijah, ki jih imamo za Slovence, ne prehranjuje uravnoteženo, je verjetnost za pomanjkanje določenih vitaminov seveda večja,« je med drugim o tem povedal dr. Benedik in dodal, da prehranska dopolnila niso enaka zdravilom, čeprav so včasih tako videti, in da cena ne odraža nujno njihove kakovosti. Najbolje jih je zato kupovati v lekarni, kjer se lahko posvetujemo s farmacevtom.

Granola ploščice slovenskih študentk v igri za Nestlé

V nadaljevanju sta se sogovornika posvetila brezglutenski dieti, dieti foodmap, ogljikovim hidratom, maščobam, superhrani (ta, pravi dr. Benedik, ne obstaja, obstaja pa dober marketing), hrani za možgane ter zadnje čase zelo popularnemu intermitentnemu postu. Do tega je dr. Benedik nekoliko skeptičen, saj nekaterim dene dobro, drugim ne. Bolj jasen je bil, ko je bil govor o shujševalnih dietah: »Shujševalna dieta kot taka ne obstaja, shujševalnih živil kot takih ni. Na žalost ni nobene instant rešitve. Vsakomur s previsoko oziroma čezmerno telesno maso ali debelostjo zato svetujemo, da se tega loti premišljeno skupaj z dietetikom, če je le možnost,« je dejal in opozoril, da poskusi instant rešitev povzročajo le učinek jojo.