Prestižna knjiga Karla III., za katero ve le malokdo
Britanski kralj Karel III., ki je še kot princ obiskal Slovenijo, je tedaj slovel kot okoljevarstveni pionir, na svojem posestvu Highgrove je vpeljal ekološko kmetovanje in ustanovil ekološko znamko živil Duchy Organics. Bolj malo pa je znano, da Narodni muzej Slovenije prav s tega posestva hrani dragoceno knjigo v dveh zvezkih Highgrove Florilegium, ki je bila izdana v le 175 izvodih. V njej je predstavljenih 120 akvarelov rastlin, ki jih je ustvarilo 72 svetovnih umetnikov, spremno besedo pa so napisali botaniki britanskega prirodoslovnega muzeja.
Knjigo, ki jo je še vedno mogoče kupiti in dosega ceno skoraj 15.000 evrov, je že leta 2015 muzeju podarila arhitektka in okoljevarstvenica Vida Ogorelec. Kot pripoveduje, se je v tem darilu njenega moža Davida G. Smitha združilo marsikaj: zanima jo botanična ilustracija, ki jo je spoznavala tudi na tečajih, ima kup nekoliko starejših knjig o botanični ilustraciji, za magistrsko nalogo ji je bil v navdih William Morris, eden pomembnih mož gibanja Arts and Crafts s konca 19. stoletja, ki je kot precej premožen dedič podpiral stare obrti, med drugim tradicionalni tisk in knjigoveštvo.
Kot alumna programa o poslu in trajnosti (Business & Sustainability) valižanskega princa Charlesa je tudi ona izkoristila povabilo in enkrat obiskala njegovo posestvo Highgrove, poleg tega je Highgrove Florilegium pomenil še povezavo z moževo Anglijo.
»To je bila res čudovita gesta in prerazkošno darilo, a tudi zelo nepraktično. To sta zares ogromni in težki knjigi. Po Davidovi smrti sem prišla na idejo, da bi jo dala na ogled javnosti, saj so reprodukcije naravnost prečudovite,« je povedala.
Kot prednaročnika sta v knjigi navedena z imenom in priimkom, sicer pa so med njimi prevladovali galerije in muzeji iz vsega sveta, ki so to prestižno izdajo botaničnih ilustracij, vezano v usnje, želeli imeti v svojih zbirkah. Vsaka od knjig nosi tudi podpis tedanjega valižanskega princa. Sicer pa je ista založba Addison Publications desetletje po tej knjigi izdala še Transylvania Florilegium, ki predstavlja floro Karlovih tamkajšnjih posestev Viscri in Zalanpatak.
Zbirka cvetja
Po besedah Špele Pungaršek florilegium v latinščini pomeni: flos cvet, legere pa zbirati, kar bi lahko prevedli kot zbirka cvetja. Sprva je pomenila zbirko najlepših leposlovnih, umetnostnih ali glasbenih del nekega avtorja ali obdobja.
Botanične ilustracije so postale posebna zvrst umetnosti v 15. stoletju, ko so jih upodabljali v knjigah o zdravilnih in uporabnih rastlinah. »V 16. stoletju so s Turki v Evropo prišle tudi nekatere bolj eksotične rastline, nastajali so prvi botanični vrtovi. Premožni ljudje in lastniki botaničnih vrtov so pogosto plačali umetnikom, da so upodobili lepe rastline v teh vrtovih in ta skupek ilustriranih rastlin poimenovali florilegia,« je pojasnila.
Od rdeče pese do korziškega teloha
Ogorelčeva je po moževi smrti razmišljala o najprimernejši slovenski ustanovi, ki bi lahko vpogled v njen izvod omogočila javnosti. Botanični vrt Univerze v Ljubljani, denimo, za to ni imel primernih prostorov, naposled je knjigo, za katero je arhitekt in oblikovalec Janez Suhadolc izdelal unikaten lesen bralni pult, sprejel Narodni muzej Slovenije. Toda knjiga je shranjena v trezorski sobi njihove knjižnice, kjer jo pod ključem, zavito v tekstil, v temi in nizki temperaturi hranijo kot druga najdragocenejša gradiva, bralni pult pa je na stalni razstavi pohištva na Metelkovi.
»Kdor želi, si knjigo lahko ogleda, za to ni potrebna posebna najava, obiskovalec dobi tudi rokavice, saj je knjigo treba listati tako že zaradi dragocenega usnja. Ko sta bila zvezka darovana muzeju, si ju je na posebnem dogodku prišlo ogledat nekaj ljudi, poslej le še redki. Je pa zelo specifična knjiga, utegnila bi zanimati botanike, raziskovalce vezav ali morda ilustratorje, gotovo pa ne širše javnosti,« ugiba na glas vodja muzejske knjižnice Matej Hreščak.
Po njegovih besedah sta zvezka izjemno dragocena, četudi sta novejše izdaje – izdana sta bila v letih 2008 in 2009. Ne samo da sta iz omejene serije, za njuno izdelavo so bili uporabljeni tudi najkakovostnejši materiali ter sta ročno vezana, zdaj bi utegnila biti še zanimivejša, saj gre za ilustracije flore s posestva zdajšnjega britanskega kralja.
In kaj je sploh upodobljeno na njenih straneh? Sto dvajset akvarelov rastlin, ki jih je ustvarilo 72 umetnikov iz sveta. Njihov seznam je pripravila posebna komisija pod vodstvom profesorice za botanično ilustriranje pri angleški vrtnarski šoli Helen Allen. Princ Charles in nekdanji glavni vrtnar David Howard sta pripravila izbor rastlin, nato so jih umetniki izbrali in jih ilustrirali, toda na koncu je bilo v knjigi objavljenih le slaba tretjina akvarelov, pripoveduje Špela Pungaršek, vodja Kustodiata za botaniko v Prirodoslovnem muzeju Slovenije.
Upodobljene so tudi pogoste vrste, ki jih poznamo z vrtov, med drugim čebula, por, rdeča pesa, fižol, grah, različne sorte jablan, sliva in hruške. Nekatere rastline so predstavljene s sliko, na kateri so vidni listi, vejice, cvetovi, plodovi pa tudi prerezani plodovi s semeni.
Od pogostih rastlin sta upodobljeni še ripeča zlatica in bela sorta rjavordeče krvomočnice, nam poznana so še črnikastovijolična orlica, močvirska logarica in turška lilija, našteva. »Nekaj je znanih parkovnih dreves, kot so ginko, pahljačasti javor in ambrovec, nekaj je vrst okrasnih srobotov pa tudi nekaj bolj eksotičnih vrst, južnoafriška proteja, evkaliptus, indijska kana, zelo lepa sorta perunike – črni labod. Angleži imajo zelo radi telohe, ki pri njih ne uspevajo, tako je objavljen največji med telohi, korziški teloh, ki uspeva le na Korziki in Sardiniji in lahko zraste tudi do 120 centimetrov v višino,« je povzela zanimivosti.
Od začetka je bil moj namen ustvariti vrt, ki bo ogrel srce in pomiril dušo; kraj, če želite, lepote in miru; vrt po organskih načelih, ki bi zaznamoval preobrat leta ter obilje in rodovitnost Narave v njenih številnih pojavah.
Kralj Karel III.
Vsak angleški vrt je svoja poezija
Vida Ogorelec, ki je kot udeleženka prinčevega programa Business & Sustainability enkrat obiskala Highgrove, pripoveduje, da so tako posestvo kot vrtovi čudoviti, ampak na specifičen način. Niso značilni angleški vrtovi, marsikje v Angliji je videla lepše, a je dobila vtis, da je vse skupaj intimnejše, kot je mogoče spoznati na drugih dvorcih.
»O eni od kamnitih poti so nam vrtnarji povedali, da je princ Charles tam sam na kolenih sadil timijan. V njegov dvorec sicer nismo mogli vstopiti, smo pa šli mimo njega in smo lahko pokukali v Charlesovo delovno sobo, ki je zelo povezana z vrtom,« je povedala. Četudi s princem Charlesom nikoli ni osebno govorila – bila je povabljena tako na dogodke ob njegovem obisku v Sloveniji kot ob obisku kraljice Elizabete II. in princa Filipa –, ga zelo spoštuje, saj je izkoristil svoj vpliv, da bi pomagal pri zaščiti svetovnih habitatov ter povezovanju strokovnjakov in poslovnežev, še preden so bile to aktualne teme. »Spoznala pa sem ljudi iz njegovega ožjega kroga in že po tem vidiš, kakšen je človek, s kakšnimi ljudmi se obkroža,« še dodaja.
Direktor ljubljanskega Botaničnega vrta dr. Jože Bavcon, ki ima nekaj knjig o posestvu in vrtovih princa Charlesa, poudarja, da je vsak vrt v Angliji svoja poezija, da ga tam ni razočaral noben od njih, niti kraljeva posestva ne, četudi se na Highgrovu še ni mudil.
Znajo pristopiti k naravi, naravo cenijo bogati pa tudi običajni smrtniki – tudi zaradi kraljevih zgledov. Kraljica je vselej odprla eno najbolj prestižnih razstav Chelsea Show, z vrtovi se ukvarja tudi zdajšnji kralj, zato je vrtna kultura v nasprotju z našo tam na visoki ravni, ocenjuje sogovornik. »Britanski kolegi, ki so gostovali pri nas, so mi zaupali, češ, mi imamo lepe vrtove, zunaj vrta pa ni nič, le zelena puščava. Pri nas je obratno, imamo lepe naravne vrtove, nimamo pa tako lepih notranjih vrtov v angleškem slogu, četudi smo jih nekoč imeli, a so bili zaradi svoje buržoaznosti po vojni omalovaževani in zato večinoma izgubljeni. Toda imeli smo enakovredne vrtove, kot jih imajo Angleži,« je dejal.
Po njegovih besedah Britanci, kar vidijo na naših travnikih, znajo prenesti v svoje vrtove. Tudi kralj Karel III. ima na travnikih posajene naravne vrste tulipanov in podobne rastline, ima občutek za naravo in jo zna ohranjati na svojih posestvih. »Travniki bi lahko bili tudi naša zlata jama, a z njimi ne znamo, v Veliki Britaniji so turistični produkt, četudi niso tako cvetoči kot pri nas,« še dodaja.
