Prostrana divjina sredi Združenih držav Amerike
Najboljša ideja ZDA je režiser Ken Burns naslovil dokumentarni film o nacionalnih parkih v Ameriki in prvi med njimi, tisti, ki je tlakoval pot vsem, je bil nacionalni park Yellowstone. Predsednik Ulysses S. Grant je listino o ustanovitvi podpisal 1. marca 1872, čez dobrih sto let je bil med prvimi vpisanimi na seznam Unescove svetovne dediščine.
Nacionalni park Yellowstone, ki je dobil ime po istoimenski reki, je torej prvi tovrstni poskus zaščite naravne dediščine v svetu, da bi jo ohranili za prihodnje generacije, pa čeprav so bili prvi »naravovarstveni« podvigi v marsičem ne le neuspešni, ampak celo pogubni. Vladna politika je bila takrat, kot je povedal za CNN glavni nadzornik v parku Cameron Sholly, usmerjena v odstranjevanje plenilcev iz parka. V resnici so, če zelo poenostavimo, bolj lovili kot pa skrbeli za živali. V tem so bili zelo uspešni in tako skoraj popolnoma izkoreninili volkove in pume, populacija medvedov pa se je kritično zmanjšala. Poleg plenilcev so zdesetkali tudi populacijo bizonov, po Shollyjevih besedah celo do komaj 25 osebkov.
Zdaj ima čreda nekaj manj kot 5000 živali in je največja v ZDA. »Čeprav govorimo o 150 letih Yellowstona,« je Shollyjeve besede povzel CNN, »smo večino uspehov dosegli v zadnjih 50 do 60 letih.« Med njimi je ponovna naselitev volkov leta 1995, po njegovih besedah celo eden največjih uspehov pri ohranjanju vrst v zgodovini ZDA.
V parku živi skoraj 60 vrst sesalcev; poleg sivega volka, ki je nekakšen simbol ameriške divjine, kojot, kanadski ris, puma, črni medved in grizli. Tam je najti sedem avtohtonih vrst kopitarjev: losa, vapitija, mulastega jelena, bizona, debelorogo ovco, viloroga ali ameriško antilopo in belorepega jelena. Našteli so tudi več kot 400 vrst ptic, sesalcev, rib, dvoživk in plazilcev ter več kot 1100 avtohtonih rastlin.
Ko je pred 150 leti predsednik Ulysses S. Grant podpisal zakon o zaščiti nacionalnega parka Yellowstone, ni ustvaril le prvega takšnega zaščitenega območja v ZDA, ampak tudi prvo na svetu. Že kmalu so mu v ZDA sledili drugi, leta 1890 nacionalna parka Sequoia in Yosemite v Kaliforniji, prav na koncu 19. stoletja še Mount Rainier. Zdaj imajo Združene države 63 narodnih parkov, najnovejši je New River Gorge, razglašen decembra leta 2020, je pred časom poročal CNN. Prvi narodni park v Evropi je ustanovila Švedska, in sicer 24. maja 1909; ta dan je postal devetdeset let pozneje tudi evropski dan parkov. Na Unescovem seznamu je po zadnjih podatkih 1153 vpisanih znamenitosti iz 167 držav. Med prvimi dvanajstimi leta 1978 je bil tudi ameriški narodni park Yellowstone.
Kjer se ves čas trese in brbota
Ko govorimo o nacionalnem parku Yellowstone, se je nemogoče izogniti poskusu orisa prostranosti, zlasti v primerjavi z našimi merami. Najstarejši nacionalni park v ZDA je več kot desetkrat večji od Triglavskega narodnega parka, ob katerem radi omenimo, da zavzema štiri odstotke ozemlja Slovenije. Obsega kar 8983 kvadratnih kilometrov in se razteza v tri zvezne države; največ, kar 96 odstotkov, ga je v Wyomingu, za tri odstotke v Montani in preostanek v Idahu.
Okoli 80 odstotkov površine pokrivajo gozdovi, kakih 15 odstotkov travišča, pet odstotkov pa reke, jezera, slapovi, in samo teh je kar 290. Največje jezero je Yellowstone, ki leži na 2376 metrih nadmorske višine (in je najvišje v Severni Ameriki). Veliko je 352 kvadratnih kilometrov in ima okoli 180 kilometrov obale, na najglobljih delih pa doseže 118 metrov v globino. Za primerjavo: največje v TNP je Bohinjsko jezero s površino 3,3 kvadratnega kilometra. Leži na višini 526 metrov, globoko pa je do 45 metrov.
Še bistveno osupljivejše so njegove vulkanske zmogljivosti. Yellowstonska kaldera je največji vulkanski sistem v Severni Ameriki, tudi po svetu je malo supervulkanov, kakor jih imenujejo; tekmuje lahko z vulkanom Toba na Sumatri, ki je izbruhnil približno 74.000 let pred našim štetjem in ustvaril 100 kilometrov dolgo in 30 kilometrov široko kaldero. Njegova eksplozija je sprožila ledeno dobo. Yellowstone je izbruhnil 640.000 let pred našim štetjem s silovitostjo, ki je bila tisočkrat hujša od tiste leta 1980, ko je izbruhnil vulkan na gori Svete Helene. Najhujša erupcija tega vulkana pa se je zgodila pred 1,2 milijona let in ustvarila skalno formacijo, znano kot Huckleberry Ridge Tuff. In še tretja znana erupcija, sicer manjša, a je prav tako izoblikovala park, kakršen je danes, se je zgodila pred 1,3 milijona let.
Narava je tam divja, vsako leto zabeležijo na tisoče potresov, večina je takih, ki jih človek niti ne zazna, več čas tudi brbota – v parku Yellowstone je namreč več kot polovica vseh gejzirjev na svetu, največ v Zgornjem bazenu gejzirjev (Upper Geyser Basin): na dveh kvadratnih kilometrih in pol kar 150, najbolj slaven je Old Faithful, »Stari zvesti«, ki izbruhne vsakih 45 do 90 minut in je ena največjih turističnih atrakcij parka. Znameniti je tudi Steamboat ali Parnik, najvišji aktivni gejzir na svetu, ki ob izbruhu potisne vodo tudi do sto metrov visoko, a je bistveno manj predvidljiv. Izbruhne namreč na tri dni do 50 let. A v zadnjih letih je precej divji; v 2019. in 2020. je bruhal po 48-krat, tudi lani okoli dvajsetkrat.
Veliki mit
V Yellowstone vsako leto vstopi okoli štiri milijone obiskovalcev in je drugi najbolj obiskani v ZDA, pa čeprav je še vedno le majhen del njegove površine opremljen s cestami in drugo infrastrukturo ter prilagojen množičnemu turizmu (v pravem pomenu besede zlasti avgusta). Preostalo je večinoma divjina, kjer je srečati malo ljudi, pa vendar so lahko posledice vdora v to okolje uničujoče, ne le zaradi prometa in onesnaževanja, ampak tudi zaradi malomarnosti. Navsezadnje je bil med vzroki enega največjih požarov v parku leta 1988, ko je tam sicer vladala huda suša, cigaretni ogorek; zgorela je dobra tretjina površine Yellowstona.
Poti, po katerih hodijo turisti, pa so prvobitni prebivalci uporabljali že pred približno 12.000 leti. In tudi oni, natančneje pripadniki plemena Hidatsa, so tisti, ki naj bi reki dali ime: Mi tsi a-da-zi ali Rumena skalna reka. »Velik mit o Yellowstonu je, da je to nedotaknjena divjina,« je za revijo Smithsonian dejal Doug MacDonald, antropolog in avtor knjige Before Yellowstone: Native American Archaeology in the National Park. »Indijanci so tu lovili in nabirali že vsaj 11.000 let. Po ustanovitvi parka jih je vlada izrinila. Da bi jih pregnali, so v državo pripeljali vojsko, javnosti pa dejali, da Indijanci sploh niso bili tu, ker so se bali gejzirjev.«
