Rotácija

Samostalnik rotacija je izpeljanka iz podstavnega glagola rotirati, o katerem iz Slovenskega etimološkega slovarja na portalu Fran izvemo, da smo ga v slovenščino prevzeli prek nemščine, in sicer je nastal iz latinske besede rotare, ki pomeni »vrteti se«. Čeprav gre izvorno za tujko, se je beseda (kot številne druge) med gostoljubnimi govorci slovenščine popolnoma udomačila.



Beseda rotacija ima v slovenščini več (pod)pomenov, na primer »gibanje okoli osi, vrtenje« ter »menjava, zamenjava nosilcev družbenih funkcij«. Enakozvočnica rotacija2 (SSKJ2) v tiskarskem žargonu poimenuje rotacijski tiskarski stroj. Beseda ima tudi nekaj drugih terminoloških pomenov, na primer v agronomiji govorimo o rotaciji oziroma kolobarjenju, v smučanju (in športu na splošno) poznamo rotacijo telesa, v geografiji pa rotacijo Zemlje, ki pomeni »vrtenje Zemlje okrog svoje osi, katerega posledica je menjavanje dneva in noči«. V splošni rabi je besedo rotacija mogoče zamenjati s kakšno drugo, bolj »našo« – Sinonimni slovar slovenskega jezika ponuja na primer sopomenki vrtenje in zamenjava, lahko pa bi uporabili tudi, recimo, kroženje.

Vendar pa se zdi, da je glede na že opisane pomene beseda rotacija kar primerna za rabo v aktualnih razmerah, namreč pri razpravah o menjavanju politikov na položaju ministra za zdravje. Se tudi vam vsiljuje misel na ministre, ki kolobarijo na svojih »vrtičkih«? Bi vam bilo prijetneje, če bi si jih predstavljali, recimo, med predajanjem štafetne palice? Tudi štafeta je navsezadnje vrsta rotacije. Iskanje vzporednic med slovensko politično situacijo in pomeni besede rotacija prepuščamo bralcem. Če so namreč posledice rotacije Zemlje popolnoma jasne, tega o rotaciji ministrov ni mogoče reči. Kdo ve, kaj nam bo prinesla.

***
Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša).