V človeških možganih prvič našli parazitskega črva
Znanstveniki so sporočili, da so prvič v zgodovini v človeških možganih našli živega črva. Avstralski zdravniki so lani med operacijo v Canberri pri pacientki v čelnem režnju odkrili živo, osem centimetrov dolgo glisto. Opozorili so, da primer kaže na povečano nevarnost prenosa bolezni in okužb z živali na človeka.
Ženska je po navedbah zdravnikov trpela zaradi nenavadne kombinacije simptomov, bolečin v trebuhu, kašlja in nočnega potenja, ki so se razvili v vse večjo pozabljivost in depresijo, poroča britanski BBC na svoji spletni strani. Dodali so, da bi zajedavec lahko bil v njenih možganih do dva meseca.
»Vsi v operacijski dvorani smo doživeli šok, ko je kirurg vzel klešče, da bi odstranil tujek, nato pa se je izkazalo, da gre za živega, osem centimetrov dolgega svetlo rdečega črva,« je povedala Sanjaya Senanayake, infektologinja v canberski bolnišnici. Poudarila je, da takega primera pri človeku še nikoli niso zabeležili.
Glista Ophidascaris robertsi je zajedavec, pogost pri pitonih, ki živijo v večjem delu Avstralije. Kot navaja BBC, znanstveniki menijo, da jo je ženska dobila med pobiranjem novozelandske špinače pri jezeru, kjer prebivajo pitoni.
Avstralski parazitolog Mehrab Hossain je v strokovni reviji Emerging Infectious Diseases zapisal, da sumi, da je ženska postala »naključna gostiteljica«, ko je pri kuhi uporabila rastline, kontaminirane s pitonovimi iztrebki in jajčeci zajedavca.
Žensko so sprejeli v bolnišnico januarja 2021. Kasneje je slikanje pokazalo »netipično lezijo v desnem čelnem režnju možganov«. Vzrok njenega stanja pa je razkril šele kirurški nož med biopsijo junija lani, še navaja BBC. Pacientka je sicer po operaciji dobro okrevala.
Tudi Hossain je v članku zapisal, da pred tem o vdoru ličink omenjene gliste v možgane niso poročali. Opozoril je še, da je rast ličinke v tretjem stadiju v človeškem gostitelju pomembna, saj prejšnje eksperimentalne študije niso pokazale razvoja ličink pri domačih živalih, kot so ovce, psi in mačke.
Sanjaya Senanayake, ki je tudi izredna profesorica medicine na avstralski nacionalni univerzi (ANU), je za BBC povedala, da opisani primer pomeni opozorilo. Ekipa univerze je namreč v zadnjih 30 letih ugotovila 30 novih vrst okužb, od katerih so bile tri četrtine nalezljive bolezni, ki so se z živali prenesle na ljudi.
To dokazuje, je dejala, da z naraščanjem populacije ljudje vse bolj posegamo v habitate živali. »Ta problem se pojavlja vedno znova, pa naj gre za virus nipah, ki se je z divjih netopirjev prenesel na domače prašiče in nato na ljudi, ali za koronaviruse, kot sta sars in mers, ki se je z netopirjev prenesel na drugo žival in nato na ljudi,« je poudarila infektologinja.
