V dolini Bukovniškega potoka, kot je bilo nekoč

Zdaj je edinstvena priložnost za sprehod po (suhem) dnu sicer dobro obiskanega umetnega Bukovniškega jezera v občini Dobrovnik.
Fotografija: Od velikega jezera sta letos ostali samo dve večji luži. FOTO: Jože Pojbič
Odpri galerijo
Od velikega jezera sta letos ostali samo dve večji luži. FOTO: Jože Pojbič

Te dni že potekajo prvi dogodki v okviru tradicionalnih 28. dnevov turizma občine Dobrovnik, ki bodo dosegli vrhunec s prireditvijo Noč ob Bukovniškem jezeru v soboto, 18. junija, in dan zatem z Vidovim proščenjem pri kapelici sv. Vida v gozdu nad Bukovniškim jezerom. Toda na dobrovniškem zavodu za okolje in turizem se v vseh programih in vabilih izogibajo zanimivemu podatku, zaradi katerega bodo letošnje prireditve drugačne od vseh dosedanjih: Bukovniško jezero je namreč prazno.

image_alt
Za pokrajino ob Muri si je treba vzeti čas

Morda se dobrovniški turistični delavci bojijo, da bo obisk naštetih prireditev, ker jezera trenutno ni, slabši in da bodo ljudje razočarani. A prav dejstvo, da se je letos izjemoma mogoče sprehoditi po dnu jezera, je tista redkost, ki bi lahko privabila več ljudi. Stalni obiskovalci Bukovniškega jezera so ga vajeni samo napolnjenega, priložnost videti, kakšna je bila dolina Bukovniškega potoka pred letom 1947, torej preden so potok umetno zajezili in ustvarili jezero, se ne bo ponudila vsaj naslednja štiri desetletja.

Obiskovalcev ni nič manj

»Res je, obiskovalci lahko zdaj vidijo izpraznjeno jezero in se sprehodijo po njegovem dnu, in morda bi to res morali bolj poudarjati. Ampak to, da jezera trenutno ni, obiskovalcev očitno ne moti, saj je letošnji obisk, čeprav je jezero izpraznjeno že od lanske jeseni, celo nekoliko večji od običajnega,« je dejal župan Dobrovnika Marjan Kardinar. Zadnja leta območje jezera z vsemi zanimivostmi – energijskimi točkami, kapelico in izvirom sv. Vida, adrenalinskim parkom in seveda samim jezerom –obišče okrog devetdeset tisoč ljudi na leto. »Naš kratkoročni cilj je sto tisoč obiskovalcev, ne bi pa radi presegli števila sto petdeset tisoč, saj bi raje razvijali turizem, povezan z mirnim oddihom v naravi.«

Dobrovniški župan Marjan Kardinar bi rad ob Bukovniškem jezeru ustvarjal turizem, povezan z mirnim oddihom v naravi. FOTO: Jože Pojbič
Dobrovniški župan Marjan Kardinar bi rad ob Bukovniškem jezeru ustvarjal turizem, povezan z mirnim oddihom v naravi. FOTO: Jože Pojbič

Jezero so lansko jesen izpraznili zato, ker je začel popuščati jezerski nasip in so ga vodarji morali popraviti in zatesniti. Sprva so ga na občini nameravali takoj spet napolniti, potem pa so se odločili, da izkoristijo priložnost in ga dodatno uredijo ter ga naredijo še bolj privlačnega, morda pa tudi dodatno koristnega kot vir vode za namakanje niže ležečih polj. Zato so naročili razširjene načrte. »Ker se je že pokazala priložnost, bomo z dna jezera očistili mulj, ki se ga je v zadnjih desetletjih nabralo za kakšnih petdeset tisoč kubičnih metrov. S tem bomo povečali količino vode v jezeru in dali več življenjskega prostora vodnemu življu,« pripoveduje Kardinar.

Ob tem bodo dodatno utrdili del obrežja, uredili sprehajalne poti ob jezeru, določili mirna območja za ptice in ribe, na strehi vodnega stolpa ob nasipu pa uredili razgledno opazovalnico. Spet bo del obrežja namenjen ribolovu, del pa obiskovalcem. A urejenega kopališča tudi ob na novo urejenem jezeru ne bo. V sicer čistem jezeru se bo mogoče kopati le na lastno odgovornost, poudarja župan. »Bukovniško jezero je s svojim naravnim okoljem sredi gozda tako posebno, da ga ne bomo kvarili z množičnim turizmom. Velikih posegov zato ne bo.«

Bukovniški potok si je izdolbel skromno strugo po dnu osušenega jezera. FOTO: Jože Pojbič
Bukovniški potok si je izdolbel skromno strugo po dnu osušenega jezera. FOTO: Jože Pojbič

Kako so nekoč prevažali les

Bodo pa manjše novosti, kot brunarica z restavracijo, ki jo načrtujejo v gozdu ob jezeru. Ob njej bodo zgradili nekaj okolju prilagojenih turističnih hišk, da bi tako povečali trenutno še vedno premajhno število turističnih postelj v občini. Prav tako bi radi obnovili del nekdanje ozkotirne gozdne železnice, ki je bila speljana po vzhodnem robu doline, ko v njej še ni bilo jezera. Po tej železnici so včasih les iz tukajšnjih gozdov vozili na žago in skladišče v Lendavo. Tudi nekaj tračnic bodo verjetno postavili in nanje lokomotivo z vagonom ali dvema, da pokažejo, kako so nekoč prevažali les.

Poseben del novih načrtov je idejni načrt namakanja približno 140 hektarov polj južno od jezera. Jezero je sicer že leta 1947 nastalo ne samo kot zadrževalnik vode zaradi preprečevanja poplav, ampak tudi kot zalogovnik vode za namakanje, a se načrti za namakanje niso uresničili. Zaradi podnebnih sprememb in pogostih suš je zdaj ta možnost vse bolj ekonomsko upravičena.

Takšna bo razgledna in opazovalna ploščad na strehi vodnega stolpa.

Računalniški prikaz arhiv občine Dobrovnik
Takšna bo razgledna in opazovalna ploščad na strehi vodnega stolpa. Računalniški prikaz arhiv občine Dobrovnik

Preberite še:

Komentarji: