Hadž tudi letos pod žgočim soncem

Danes se je pod žgočim soncem več kot milijon romarjev pridružilo najpomembnejšemu islamskemu obredu. Začel se je hadž, tradicionalno romanje v Meko, ki je peti od petih stebrov sunitske veje islama ter ena od desetih vej šiitskega islama. Hadža naj bi se vsaj enkrat v življenju udeležil vsak odrasel musliman, ki je zdrav in ima dovolj finančnih sredstev, da si to lahko privošči. Tako je hadž življenjski cilj vsakega muslimana.

Savdske oblasti so zagotovile, da bodo letos zaradi visokih temperatur poskrbele za varnejše romanje z ukrepi za ublažitev vročine, pa tudi za strožji nadzor nad romarji, da bi preprečile prihode neregistriranih udeležencev. Lani so namreč zaradi vročine našteli najmanj 1300 smrtnih žrtev. Romanje v Meko so v zadnjih desetletjih tudi sicer redno zaznamovale nesreče in incidenti s številnimi mrtvimi, od stampedov množice do napadov skrajnežev.

Savdske oblasti so zagotovile, da bodo letos zaradi visokih temperatur poskrbele za varnejše romanje z ukrepi za ublažitev vročine. FOTO: Khaled Abdullah Reuters

Ker naj bi temperature letos presegle 40 stopinj Celzija, so romarji prvi dan počasi sedemkrat krožili okoli Kabe (obred se imenuje tavaf), črne kocke v središču Velike mošeje v Meki, ki je najsvetejše mesto islama. Pred vstopom v Meko morajo romarji najprej preiti v stanje čistosti, imenovano ihram, ki zahteva posebno oblačenje in vedenje.

Verniki so se množično zgrinjali tudi v prostrano šotorsko mesto Mina na obrobju Meke, kjer bodo prenočili pred vrhuncem hadža v četrtek – molitvami na gori Arafat, kjer je prerok Mohamed imel svojo zadnjo pridigo. Moški si nadenejo brezšivna bela oblačila, ki poudarjajo njihovo enotnost in enakost, ne glede na družbeni status ali narodnost. Ženske nosijo ohlapne obleke, prav tako bele, ki razkrivajo le obraz in roke.

Romarje, ki so se pripeljali z avtobusi, je že v torek popoldne v Mini osebje pozdravljalo in jim ponujalo kavo in datlje. »Tako sem srečna, to je tako neverjeten občutek,« je dejala Rim al Šogre, 35-letna Savdijka, ki je prvič opravila romanje.

Po lanskoletnem smrtonosnem vročinskem valu, bilo je tudi 50 stopinj Celzija, so oblasti mobilizirale več kot 40 vladnih agencij in 250.000 uradnikov, da bi izboljšale tovrstno zaščito. Zasenčena območja so povečana za 50.000 kvadratnih metrov, na voljo bodo tisoči dodatnih zdravnikov in nameščenih bo več kot 400 hladilnih enot.

FOTO: Khaled Abdullah/Reuters

Sicer pa je tudi ta verski obred dosegla umetna inteligenca. Z njo si bodo namreč pomagali pri obdelavi poplave podatkov, vključno z videoposnetki iz nove flote dronov, da bi lažje obvladovali množice. Kot so sporočile oblasti, je bila večina smrtnih žrtev lani prav med neregistriranimi romarji, ki niso imeli dostopa do klimatiziranih šotorov in avtobusov.

Letos so nadzor poostrili s pogostimi racijami, droni in številnimi besedilnimi opozorili. Dovoljenja za hadž se državam dodeljujejo na podlagi kvot in jih posameznikom razdelijo z loterijo. A marsikdo neizbran poskuša opraviti hadž brez dovoljenja, čeprav tvegajo aretacijo in deportacijo.

Velike množice na hadžu so se v preteklosti izkazale za nevarne, najizraziteje leta 2015, ko je stampedo med obredom kamenjanja hudiča v Mini v najsmrtonosnejši katastrofi zahteval približno 2300 žrtev. Savdska Arabija s hadžem in manjšim romanjem, znanim kot umra, ki se izvaja v drugih obdobjih leta, zasluži milijarde dolarjev na leto.