Zmajeva hiša: Vsi še vedno igrajo igro prestolov
Igra prestolov je ena najpopularnejših serij zadnjih desetletij in je bila na sporedu med letoma 2011 in 2019. V njej smo spremljali boj za prevlado v Sedmih kraljestvih Zahodnjega, ki je bilo hkrati tarča vrnitve tisočletja spečih pošastnih bitij z ledenega severa. Fantazijski svet serije in literarnih predlog je v grobem temeljil na srednjeveški Evropi, pri tem pa so bila dodana tudi nekatera fantastična bitja, med katerimi so največje navdušenje med gledalci poželi zmaji. A ti nadnaravni elementi so bili zgolj smetana na vrhu, ki je primarno temeljila na niti najmanj črno-belih političnih intrigah, surovo, a prepričljivo izklesanih junakih in neprimerljivi vizualni podobi, polni krvi, golote in nasilja.
Morda pa vas bo zmotilo, da ... v zgodbi za zdaj še ni bilo ničesar, česar še nismo videli v Igri prestolov – od zmajev, ki so sicer spet fascinantni, spletkarskih članov kraljevskega ožjega kroga in pohlepnežev po prestolu, do dolgoveznih zgodb o mrtvih možeh z dolgimi imeni.
No, neprimerljivi vse do zdaj. Čeprav so po uspehu Igre prestolov nastajale tudi druge visokoproračunske fantazijske serije – med boljšimi sta denimo Wheel of Time na Amazonu in Veščec (The Witcher) na Netflixu –, je šele Zmajeva hiša prva, ki zares doseže to raven. Razlog je kakopak v tem, da pri seriji za kamero sodelujejo nekateri iz Igre prestolov, vključno z režiserjem prvega dela in producentom serije Miguelom Sapochnikom, ki je med drugim v prejšnji seriji režiral epizode z največjimi bitkami. Sicer pa je med avtorji in producenti tudi pisatelj George R.R. Martin, ki kar naprej išče nove projekte, da bi se izognil dokončanju šeste in sedme knjige, Vetrov zime in Sanj pomladi. Prestolonasledstvo oziroma trenja med tistimi, ki bi radi naslednji sedli na tako imenovali Železni tron, je osrednje gonilo zgodbe Zmajeve hiše, vendar pa nikakor ni edini fokus, saj je tudi avtorjem te nove serije uspelo prikazati bogat in raznolik svet.
Morda pa vas bo zmotilo, da ... v celotni epizodi niso zmogli ene same prave šale, besedne igre ali vsaj dvoumnega pogleda. Človek je ob teh pustežih pogrešal Tyriona, Varysa, Mezinčka ali vsaj kak zgrožen pogled velike Brienne.
Osrednji junaki serije so člani kraljeve družine Targaryen, ki se že takoj na začetku serije spoprime z vprašanjem nasledstva: ali naj 101 leto stari kralj prepusti železni prestol svoji hčerki ali vnuku? Odgovor mu pomaga poiskati veliki svet, ki izbere vnuka Viserysa (Paddy Considine), da postane peti kralj Sedmih kraljestev. A že v prvi epizodi ugotovimo, da Viserysa bržkone čaka podobna dilema, saj (še) nima moškega naslednika, mnogi pa ne zaupajo njegovemu krvoločnemu bratu Daemonu (Matt Smith, ki so si ga mnogi zapomnili kot princa Filipa iz Netflixove The Crown), ki bi mu glede na pravila in prakso morala pripasti krona. Potem sta tukaj še dve pretendentki, pred desetletjem zavrnjena kraljeva sestrična Rhaenys in njegova hči Rhaenyra. Da, seveda bi bilo lažje, če ne bi imeli tako podobnih imen, sploh ker se nekatera (denimo Viserys) pojavljajo tudi v Igri prestolov, in ker so tako rekoč vsi Targaryeni belolasi, a vse tovrstne pomisleke hitro odpravi odlična zasedba, ki že s prvo epizodo ustvari dovolj pomenljive in markantne junake, da jih bomo z veseljem spremljali še naprej.
Morda pa vas bo zmotilo, da ... liki za zdaj niso niti posebej zanimivi niti kaj več kot enoplastni, Matt Smith na primer znova igra princa iz kraljevske družine. Res mu je zdaj ime Daemon, a je popolnoma enako samovšečen, bahav, jezikav in mačističen, kot ko mu je bilo ime Filip. In lasulja je videti kot iz lokalnega amaterskega gledališča.
Zmajeva hiša: HBO ob ponedeljkih ob 20.00 in HBO Max
V zasedbi najbolj izstopajo Paddy Considine kot Viserys, Matt Smith kot njegov brat Daemon in Rhys Ifans kot kraljeva roka Otto Hightower. Osrednja ženska lika – princeso Rhaenyro in njeno prijateljico, hčerko kraljeve roke Alicent – v prvi epizodi odlično odigrata Milly Alcock in Emily Carey, a ju bosta v kasnejših epizodah nadomestili starejši Emma D'Arcy in Olivia Cooke. Preostanek zasedbe je prav tako dober, a še ni znano, koliko bo prispeval k celotni zgodbi, saj je že po prvem delu povsem jasno, da tudi v tej seriji lahko kdor koli umre. In to brutalno.
Morda pa vas bo zmotilo, da ... je nasilje brutalno in za zdaj ne posebej potrebno za zgodbo in da so goli prizori na ravni klišejskega bordela, ob katerem bo večina gledalcev Igre prestolov le zazehala.
Prva sezona Zmajeve hiše obsega deset delov, in čeprav druga sezona še ni napovedana, lahko glede na precej pozitivne odzive kritikov in rekordno gledanost pričakujemo nadaljevanje. To pa ne bo vse. HBO namreč načrtuje še celotno paleto serializiranih zgodb iz Zahodnjega, a še ni znano, katere bodo dejansko posneli. Najbolj obetavne naj bi bile zgodbe o kraljici Nymeriji, ki je poveljevala floti 10.000 ladij in našla dom v Dorniji, pomorsko-piratska zgodba o Morski kači in viteška, ki bi temeljila na zgodbah o klativitezu Dunku oziroma na knjigi Vitez iz sedmih kraljestev. Ob teh predzgodbah pa je v pripravi še serija Sneg o Jonu Snegu, ki bi prikazala njegovo življenje na severu. Hkrati ustvarjajo na HBO tudi tri animirane serije. Zdaj pa ključno vprašanje: ali bomo morali pogledati vse, preden dobimo zadnji dve knjigi?
Morda pa smo se zmotili in bo v prihodnjih delih Zmajeva hiša postala vse, kar si želimo.
