Inženirski poklic kot platforma za uspeh
Pravi napredek kot družba lahko dosežemo zgolj tako, da vsem damo enake možnosti, da odkrijejo in razvijejo svoje potenciale.
Odpri galerijo
V preteklem letu se je spet pokazala moč inženirskih pristopov in inženirskega znanja za reševanje izzivov. FOTO: Jure Eržen/Delo
Leto 2020 se je zame začelo kot eno najbolj posebnih. Osmega januarja 2020 so me razglasili za inženirko leta 2019. Iskreno nisem verjela, da bom prav jaz postala inženirka leta, saj je bila že sama nominacija velik dosežek. Tak naslov za sabo prinese precejšnjo medijsko pozornost, ki je sicer nisem vajena. Nenadoma sem morala izstopiti iz svoje cone udobja in širši javnosti predstaviti svojo zgodbo. Zavedala sem se, kaj moja zgodba lahko pomeni drugim. Kaj lahko pomeni mladim, ki niso v privilegiranem položaju in se mogoče komaj prebijajo skozi življenje. Lahko jim dam upanje v svetlejšo in boljšo prihodnost. Če sem zmogla jaz – migrantka, begunka – potem zmore vsak.
Prvih nekaj dni po izboru je bilo zelo napornih, vrstili so se intervjuji, snemanja, gostovanja v oddajah. Potem pa šok – 12. januarja nas je nenadoma zapustila ženska, ki mi je bila druga mati. Iskreno se je veselila vsakega mojega uspeha ter podoživljala in čutila vsak moj trenutek žalosti. Ves čas je skrbela, kako bom zmogla, ali sem utrujena, ali skrbim za zdravje ... V nekaj dneh smo šli od tistega velikega veselja do najgloblje žalosti. Bila je učiteljica in najboljši primer, kaj učitelj lahko pomeni svojim učencem in kako jim lahko da moč za življenje.
V najtežjih trenutkih sem uporabila tiste zadnje atome moči, za katere še sama nisem vedela, da obstajajo. In ponovno sem črpala neko dodatno energijo, da grem naprej in da se ne ustavim. Mediji so mi namenili pozornost, in to je bil moj trenutek, da mladim pokažem, katera pot je prava. Pot znanja – brez bližnjic, z veliko dela, truda, odrekanja, a vendar je to bila edina prava pot do uspeha. In čeprav sta bila strokovnost in znanje v tem preteklem letu prevečkrat ignorirana in smo dobili občutek, da je treba za uspeh samo prikimati pravim osebam in slediti njihovim navodilom, še vedno verjamem, da je naš glas močnejši.
V preteklem letu se je spet pokazala moč inženirskih pristopov in inženirskega znanja za reševanje izzivov, s katerimi se kot družba spopadamo. Inženirski poklic se kaže kot platforma za uspeh. Žal se ženske v Sloveniji še vedno redko odločajo za te poklice. Ker imajo premalo zgledov v neposredni okolici, ker še vedno veljajo stereotipi o moških in ženskih poklicih v naši družbi, ker jih v šolah ne znajo pravilno usmerjati in še in še. Razlogov je veliko. Nam preostane le to, da se kot družba spopademo s tem izzivom, saj govorimo o neizkoriščenem potencialu naše družbe.
Če smo pa popolnoma odkriti, ženske, ki se ne odločajo za inženirske poklicne poti, so prikrajšane za dobro plačana delovna mesta. In mislim, da to ni zanemarljivo. Zato se moramo ukvarjati s tem, da premagamo stereotipe o ženskih in moških poklicih. Vem, da se bo v sedanjih razmerah mogoče komu zdel to še najmanjši problem, vendar moramo razmišljati o prihodnosti družbe. In pravi napredek kot družba lahko dosežemo samo tako, da vsem zagotovimo enake možnosti, da odkrijejo in razvijejo svoje potenciale. In da kot družba spet damo veljavo pravim vrednotam.
Naslov inženirke leta 2020 je že prejela moja naslednica. Vse nominiranke so izjemne inženirke in prepričana sem, da bo moja naslednica imela svojo navdihujočo zgodbo za mlade. Jaz se lahko samo zahvalim vsem za izkazano zaupanje, da ste v meni prepoznali osebo, ki mlade lahko navduši za inženirski poklic in jim da zagon za prihodnost. Hvala vsem, ki ste me vsa pretekla leta podpirali. Hvala vsem za pozitivno energijo, ki sem jo črpala iz vaših sporočil takrat, ko je bilo najtežje. Hvala tudi tistim, ki so dokončno pokazali svoj pravi obraz. Takšni so sicer v manjšini, a vseeno so povsod in vedno prisotni. In morajo biti prisotni, ker nam dajejo dodatni zagon – da pokažemo, da gremo kljub vsem oviram, ki nam jih nastavljajo, ponosno naprej, vztrajamo in smo uspešni. Dragi prijatelji, hvala vam za vso podporo. Upam, da nam novo leto ohrani dobro zdravje in povrne vse tisto, kar nam prinaša več sreče in veselja.
***
Dr. Aida Kamišalić Latifić, Inženirka leta 2019.
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.
Pot znanja – brez bližnjic, z veliko dela, truda, odrekanja
Prvih nekaj dni po izboru je bilo zelo napornih, vrstili so se intervjuji, snemanja, gostovanja v oddajah. Potem pa šok – 12. januarja nas je nenadoma zapustila ženska, ki mi je bila druga mati. Iskreno se je veselila vsakega mojega uspeha ter podoživljala in čutila vsak moj trenutek žalosti. Ves čas je skrbela, kako bom zmogla, ali sem utrujena, ali skrbim za zdravje ... V nekaj dneh smo šli od tistega velikega veselja do najgloblje žalosti. Bila je učiteljica in najboljši primer, kaj učitelj lahko pomeni svojim učencem in kako jim lahko da moč za življenje.
V najtežjih trenutkih sem uporabila tiste zadnje atome moči, za katere še sama nisem vedela, da obstajajo. In ponovno sem črpala neko dodatno energijo, da grem naprej in da se ne ustavim. Mediji so mi namenili pozornost, in to je bil moj trenutek, da mladim pokažem, katera pot je prava. Pot znanja – brez bližnjic, z veliko dela, truda, odrekanja, a vendar je to bila edina prava pot do uspeha. In čeprav sta bila strokovnost in znanje v tem preteklem letu prevečkrat ignorirana in smo dobili občutek, da je treba za uspeh samo prikimati pravim osebam in slediti njihovim navodilom, še vedno verjamem, da je naš glas močnejši.
V preteklem letu se je spet pokazala moč inženirskih pristopov in inženirskega znanja za reševanje izzivov, s katerimi se kot družba spopadamo. Inženirski poklic se kaže kot platforma za uspeh. Žal se ženske v Sloveniji še vedno redko odločajo za te poklice. Ker imajo premalo zgledov v neposredni okolici, ker še vedno veljajo stereotipi o moških in ženskih poklicih v naši družbi, ker jih v šolah ne znajo pravilno usmerjati in še in še. Razlogov je veliko. Nam preostane le to, da se kot družba spopademo s tem izzivom, saj govorimo o neizkoriščenem potencialu naše družbe.
Dr. Aida Kamišalić Latifić. FOTO: Tadej Regent/Delo
Če smo pa popolnoma odkriti, ženske, ki se ne odločajo za inženirske poklicne poti, so prikrajšane za dobro plačana delovna mesta. In mislim, da to ni zanemarljivo. Zato se moramo ukvarjati s tem, da premagamo stereotipe o ženskih in moških poklicih. Vem, da se bo v sedanjih razmerah mogoče komu zdel to še najmanjši problem, vendar moramo razmišljati o prihodnosti družbe. In pravi napredek kot družba lahko dosežemo samo tako, da vsem zagotovimo enake možnosti, da odkrijejo in razvijejo svoje potenciale. In da kot družba spet damo veljavo pravim vrednotam.
Naslov inženirke leta 2020 je že prejela moja naslednica. Vse nominiranke so izjemne inženirke in prepričana sem, da bo moja naslednica imela svojo navdihujočo zgodbo za mlade. Jaz se lahko samo zahvalim vsem za izkazano zaupanje, da ste v meni prepoznali osebo, ki mlade lahko navduši za inženirski poklic in jim da zagon za prihodnost. Hvala vsem, ki ste me vsa pretekla leta podpirali. Hvala vsem za pozitivno energijo, ki sem jo črpala iz vaših sporočil takrat, ko je bilo najtežje. Hvala tudi tistim, ki so dokončno pokazali svoj pravi obraz. Takšni so sicer v manjšini, a vseeno so povsod in vedno prisotni. In morajo biti prisotni, ker nam dajejo dodatni zagon – da pokažemo, da gremo kljub vsem oviram, ki nam jih nastavljajo, ponosno naprej, vztrajamo in smo uspešni. Dragi prijatelji, hvala vam za vso podporo. Upam, da nam novo leto ohrani dobro zdravje in povrne vse tisto, kar nam prinaša več sreče in veselja.
***
Dr. Aida Kamišalić Latifić, Inženirka leta 2019.
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.
