Ob 20-letnici evra
Na jutrišnji dan pred dvajsetimi leti je približno 300 milijonov Evropejcev in Evropejk v rokah prvič držalo povsem novo valuto, evro. Državljani in državljanke od Lizbone do Helsinkov in Aten so lahko na lokalnih bankomatih dvignili evrske bankovce, opravili nakupe z evrskimi kovanci in potovali v tujino brez menjave valute.
Zamenjava 12 nacionalnih valut z evrom je bila edinstven dosežek v zgodovini: Evropska centralna banka je do 1. januarja 2002 natisnila več kot 15 milijard evrskih bankovcev in približno 52 milijard kovancev.
Evro je kot nadaljnji element širitve enotnega trga skupaj s prostim gibanjem oseb, programom študentskih izmenjav Erasmus in odpravo stroškov gostovanja v EU postal eden najbolj oprijemljivih dosežkov evropskega povezovanja.
Toda na globlji ravni je evro tudi zrcalo evropske identitete, simbol povezovanja ter porok za stabilnost in blaginjo v Evropi.
Kot finančni ministri in ministrice ter člani in članice evropske komisije, ki usmerjamo gospodarsko politiko evrskega območja, se skupaj oziramo na zadnjih 20 let in razmišljamo o prednostnih nalogah, ki bodo zaznamovale prihodnost naše skupne valute.
Evro je v svojih prvih dveh desetletjih nedvomno veliko prestal.
Njegove začetke je spremljalo veliko navdušenje, evro pa je postal druga najbolj razširjena valuta na svetu. Naša skupna valuta tudi danes ostaja zelo priljubljena – približno 80 odstotkov državljanov in državljank meni, da je evro dober za EU – evrsko območje po prvotnih 11 članicah zdaj zajema 19 držav, pred vrati vstopa pa so nove države.
Toda na tej poti je bilo treba premagati veliko ovir. Že vse od začetka so projekt spremljali tudi skeptični glasovi.
Po dobrem desetletju obstoja se je med državami članicami in institucijami razširilo spoznanje, da prvotna zasnova evra ne vključuje sredstev za zoperstavljanje pretresom svetovne finančne krize in kasnejše državne dolžniške krize. Temu sta zato sledili reforma okvira upravljanja evrskega območja in vzpostavitev skupnega podpornega mehanizma za države v finančnih težavah in skupnega nadzornega sistema za evropske banke: rešitev je torej treba iskati v boljšem usklajevanju in tesnejšem povezovanju.
S premagovanjem teh prvih kriz je evro končno dozorel in okrepil svojo mednarodno vlogo. Ob sedanji pandemiji se je tudi pokazalo, kako dragocene so bile pridobljene izkušnje: s tem, ko je meje niso zadržale, je postalo tudi bolj očitno, kako globoko seže naša medsebojna odvisnost in kako trdna je naša enotnost.
Ko je postalo jasno, kakšna je razsežnost krize zaradi covida-19, smo se nanjo odzvali z veliko hitrejšimi, odločnejšimi in bolj usklajenimi političnimi ukrepi kot med prejšnjimi pretresi. Z obstoječimi davčnimi in socialnimi sistemi je bilo mogoče ublažiti gospodarske posledice krize, EU pa je kot dopolnilo podporni monetarni politiki Evropske centralne banke sprejemala odločitve za zaščito življenj in možnosti preživljanja, kakršnih pred tem še ni bilo. S tem skupnim odzivom je bila vzpostavljena shema finančne pomoči Sure, ki je pripomogla k zaščiti približno 31 milijonov delovnih mest, še bolj prelomen pa je načrt okrevanja za Evropo – Next Generation EU.
Z usklajenim odzivom in uvajanjem cepiv proti covidu-19 smo pripomogli, da si je evrsko območje hitro opomoglo od gospodarskih posledic pandemije. Poleg tega smo si s finančno in likvidnostno podporo prizadevali omejiti tveganje dolgoročne škode, da bi lahko naša gospodarstva hitro nadomestila zaostanek.
Prihodnjih 20 let
V prvih 20 letih evra smo dosegli veliko, vendar nas čaka še precej dela.
Iti moramo v korak z inovacijami in utrjevati mednarodni pomen evra. Ta mora biti kos izzivom digitalne dobe. Zato podpiramo tekoče delo Evropske centralne banke v zvezi z digitalno obliko naše valute.
Hkrati je treba še okrepiti evrsko območje. Kljub trdnim temeljem našega evropskega bančnega sistema si moramo še naprej prizadevati, da bi okrepili našo bančno unijo ter sprostili nove priložnosti za okrevanje gospodarstva in rast. Enako velja za naše kapitalske trge: sprejeti moramo odločne ukrepe za izboljšanje pretoka zasebnih naložb in prihrankov po enotnem trgu, da bi podjetjem, tudi malim in srednjim, zagotovili nujno potrebno financiranje in ustvarili nove zaposlitvene priložnosti.
Raven naložb je že dolgo prenizka. Potrebujemo obsežne in trajnostne naložbe v naše prebivalstvo, infrastrukturo in institucije. Skupaj z odgovornimi proračunskimi politikami in prispevkom zasebnega sektorja bo imel instrument Next Generation EU ključno vlogo pri številnih potrebnih reformah in naložbah. To je najboljša pot za spodbujanje potenciala rasti, izboljšanje življenjskega standarda in reševanje ključnih izzivov, s katerimi se srečuje človeštvo.
Zagotoviti moramo tudi fiskalno vzdržnost, saj se naše prebivalstvo stara. Ob pregledu skupnih proračunskih pravil moramo fiskalne in gospodarske politike evrskega območja oblikovati tako, da bodo v spremenjenem okolju ustrezale svojemu namenu in bodo kos izzivom prihodnosti.
Naša skupna valuta je edinstven kolektivni dosežek in dokaz enotnosti, na kateri je utemeljena naša Unija.
Medtem ko svet okreva od pandemije, moramo s skupnimi prizadevanji in viri izkoristiti priložnosti, ki jih prinaša hitra digitalizacija sveta, in obvladati podnebno krizo. Države same ne morejo rešiti nobenega od teh vprašanj. Evro je dokaz, kaj vse je mogoče doseči s sodelovanjem. Naj v prihodnjih 20 letih postane simbol naše zavezanosti bogati, trajnostni in vključujoči prihodnosti za prihodnje generacije.
***
Mag. Andrej Šircelj, minister za finance, Paschal Donohoe, predsednik Evroskupine, Valdis Dombrovskis, izvršni podpredsednik evropske komisije, Komisarja Paolo Gentiloni in Mairead McGuinness ter vsi finančni ministri in ministrice evrskega območja.
Prispevek je mnenje avtorjev in ne izraža nujno stališč uredništva.
