Orbán je postal nevaren navdih

V zadnjem desetletju se EU pasivno in nerada odziva na sistemske napade na svobodo medijev. Zdaj je čas, da to spremenimo.
Fotografija: Pionir in sodobni model avtokrata je Viktor Orbán, predsednik madžarske vlade, ki je prevzel nadzor nad vsemi javnimi mediji, zasebne pa potisnil v naročje svojih prijateljev in poslovnih partnerjev. FOTO: Bartosz Siedlik/AFP
Odpri galerijo
Pionir in sodobni model avtokrata je Viktor Orbán, predsednik madžarske vlade, ki je prevzel nadzor nad vsemi javnimi mediji, zasebne pa potisnil v naročje svojih prijateljev in poslovnih partnerjev. FOTO: Bartosz Siedlik/AFP

Pred dnevi so nas presenetili televizijski zasloni brez slike in prazne naslovnice časopisov na Poljskem – znak protesta proti vladnemu načrtu uvedbe davkov, ki bi omrtvili delo neodvisnih medijskih hiš. Skoraj istočasno je na Madžarskem ugasnil priljubljeni in zadnji neodvisni radio Klubradio.

K izklopu so ga prisilili s pretvezo, da je kršil pravila. V zadnjem tednu smo priča napadom slovenskega predsednika vlade Janeza Janše, ki po družbenih omrežjih nadleguje bruseljsko novinarko, ker mu ni všeč njeno poročanje o umiranju svobode tiska v Sloveniji. To so le najnovejši primeri napadov na svobodo medijev v Evropi.

Prehodno obdobje po razpadu železne zavese se je za številne postkomunistične države izkazalo kot izziv. Ne le glede upravljanja nacionalne politike, ampak tudi vzdrževanja ravnotežja med opuščanjem »starih načinov« novinarstva in uresničevanjem svobodnega načina dela v medijskih institucijah. Kar nekaj let je trajalo, da so ljudje spet začeli zaupati medijem in so ti postali bistveni del naših življenj. Kar je prav, saj so le dobro informirani državljani opremljeni za sprejemanje pravih odločitev o prihodnosti svoje države.

Trideset let pozneje sta svoboda in medijska pluralnost v več evropskih državah napadani, ko neliberalne vlade zategujejo vajeti ne le neodvisnemu novinarstvu, ampak tudi kritikam, odprti razpravi in družbi. Pionir in sodobni model avtokrata je Viktor Orbán, predsednik madžarske vlade, ki je prevzel nadzor nad vsemi javnimi mediji, zasebne pa potisnil v naročje svojih prijateljev in poslovnih partnerjev. V nekaterih delih države Madžari sploh nimajo več dostopa do neodvisnih informacij.

Najbolj skrb vzbujajoč primer je zdaj verjetno Slovenija, ki doživlja hiter padec svobode tiska in medijev, odkar se je na oblast vrnil Janez Janša (SDS/EPP). FOTO: Yves Herman/AFP
Najbolj skrb vzbujajoč primer je zdaj verjetno Slovenija, ki doživlja hiter padec svobode tiska in medijev, odkar se je na oblast vrnil Janez Janša (SDS/EPP). FOTO: Yves Herman/AFP


Orbán je postal nevaren navdih za druge. Po prevzemu nadzora nad javnimi mediji in njihovem preoblikovanju v propagandna orodja, vlada na Poljskem zdaj pritiska na še zadnje neodvisne medije, in sicer z uvedbo novega davka, ki je še višji kot na Madžarskem. Poljski naftni koncern PKN, sicer v lasti države, je decembra 2020 postal večinski lastnik delnic poljskih regionalnih in lokalnih časopisov.

Razvoj dogodkov je vzrok za skrb tudi v Bolgariji, kjer se novinarji pritožujejo nad obsežnim političnim vmešavanjem v medije, prevzemom in koncentracijo medijev, ki so v rokah peščice skorumpiranih politikov. Tudi na Hrvaškem so se novinarji, ki preiskujejo korupcijo, organizirani kriminal ali vojne zločine, spopadli s številnimi tožbami in kampanjami nadlegovanja.

Najbolj skrb vzbujajoč primer je zdaj verjetno Slovenija, ki doživlja hiter padec svobode tiska in medijev, odkar se je na oblast vrnil Janez Janša (SDS/EPP). Ne le da Janša na twitterju napada, nadleguje in obtožuje novinarje, da širijo laži, njegova vlada je tudi zelo zmanjšala sredstva Slovenski tiskovni agenciji in s tem ogrozila njeno sposobnost opravljanja javne službe, določene z zakonom.

Z napadi se ne soočajo samo mediji. Slovenska vlada že od marca 2020 blokira večino državnih proračunskih transferjev, namenjenih Slovenskemu filmskemu centru, javni agenciji Slovenije. Filmska industrija je zaradi pandemije covida-19 že tako pod velikim pritiskom, delovanje vlade pa še povečuje gospodarsko obremenitev različnih organizacij, vključenih v filmsko produkcijo in njeno razširjanje. Nedavno je madžarska vlada na Univerzi za gledališko in filmsko umetnost ustanovila in tudi imenovala upravni odbor, po tem, ko je z zakonom iz leta 2019 že dodatno povečala nadzor nad nacionalnimi gledališči.
Seznam žal raste …

V Evropi verjamemo v svobodo. Svoboda govora, misli in tiska so več kot le prepričanja. Te svoboščine so vkovane v temeljnih pogodbah Evropske unije. V zadnjem desetletju se EU pasivno in nerada odziva na sistemske napade na svobodo medijev. Zdaj je čas, da to spremenimo.

Evropsko komisijo pozivamo, naj spet prevzame vlogo varuha pogodb in uporabi vsa možna sredstva v podporo neodvisnemu novinarstvu in medijskemu pluralizmu. Konkurenca, pravila notranjega trga, mehanizmi za zaščito in krepitev pravne države ali več sredstev za podporo lokalnemu ali preiskovalnemu poročanju … vse naše orožje naj bo na mizi, ker je to vojna, v kateri moramo zmagati.

Boj za medijsko in umetniško svobodo mora biti na vrhu dnevnega reda evropskega parlamenta, edine neposredno izvoljene institucije EU. Pomembno je, da se zberemo, damo besedo novinarjem, umetnikom, politikom, da razpravljamo o spodbujanju medijskega pluralizma in da podpiramo neodvisne novinarje v EU. Pridružite se nam!
Mediji in umetniška svoboda so napadeni in Evropa mora ukrepati!

***
Klara Dobrev, evropska poslanka, Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov (S&D), podpredsednica evropskega parlamenta
Petra Kammerevert, evropska poslanka (S&D), koordinatorica S&D v odboru evropskega parlamenta za kulturo in izobraževanje
Domènec Ruiz Devesa, evropski poslanec (S&D)
Elena Yoncheva, evropska poslanka (S&D)

Komentarji: