Ponosni na slovensko predsedovanje svetu EU

Zakaj odkrito ne pokažemo na uspehe, ki so jih člani evropske politične reprezentance pod slovensko zastavo s trdim delom dosegli v skupno dobro?
Fotografija: Najprej velja poudariti, da je slovensko predsedovanje že četrto po vrsti, ki je potekalo v zaostrenih epidemioloških razmerah. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Odpri galerijo
Najprej velja poudariti, da je slovensko predsedovanje že četrto po vrsti, ki je potekalo v zaostrenih epidemioloških razmerah. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Izteka se leto, ki ga je v zunanjepolitičnem pogledu zaznamovalo predsedovanje Slovenije svetu EU. Prav je, da se ozremo na prehojeno pot in osvetlimo mejnike, ki nam jih je v zadnjem polletju uspelo doseči.

Najprej velja poudariti, da je slovensko predsedovanje že četrto po vrsti, ki je potekalo v zaostrenih epidemioloških razmerah. In vendar je prvo, ki mu je vsa najpomembnejša zasedanja in druge pomembne dogodke uspelo izpeljati v fizični obliki. Delo v svetu EU je potekalo nemoteno, saj je bilo domala vse sodelujoče osebje cepljeno, ali so bili prebolevniki, ali oboje. Kljub številnim srečanjem, na katerih je sodelovalo od petdeset do nekaj sto ljudi, ni bilo okužb, zaradi katerih bi morali odpovedovati dogodke in odhajati v karanteno. Hvala vsem, ki so z odgovornim in discipliniranim vedenjem pripomogli k temu vse prej kot samoumevnemu dosežku, ki je bil predpogoj za vse druge rezultate, s katerimi smo skladno s prednostnimi nalogami uresničili zastavljene načrte.

image_alt
Slab začetni vtis je ostal do konca

Za boljši in hitrejši odziv

Prvi sklop prioritet slovenskega predsedstva se je nanašal na odpornost EU proti različnim oblikam kriz, gospodarsko okrevanje in strateško avtonomijo Unije.

Prav zaradi našega vztrajanja so bili novembra sprejeti sklepi sveta EU o izboljšanju pripravljenosti, odzivnosti in odpornosti, ki so podlaga za to, da bo odziv na morebitne motnje na enotnem trgu, zlasti v dobavnih verigah kritičnih dobrin, kot so farmacevtski izdelki, medicinski pripomočki in polprevodniki, v prihodnje boljši in hitrejši.

Gašper Dovžan, državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve RS.FOTO: Arhiv MZZ
Gašper Dovžan, državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve RS.FOTO: Arhiv MZZ

Pripomogli smo k oblikovanju zdravstvene Unije. Končali smo pogajanja z evropskim parlamentom o ureditvi Evropske agencije za zdravila in podaljšanju mandata Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni. Dosegli smo vzpostavitev Evropskega organa za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere in ustvarili pogoje, da bo spopad s čezmejnimi zdravstvenimi tveganji v prihodnje bolj učinkovit.

Posebno pozornost smo namenili krepitvi varnosti v digitalnem okolju. Dosegli smo prenovo direktive o varnosti omrežij in informacijskih sistemov, s sprejetjem sklepov sveta EU pa smo utrli pot do boljšega sodelovanja članic pri spopadanju z obsežnimi kibernetskimi grožnjami. Verjetno se spomnite, da je bila največja tatvina v zgodovini Slovenije tatvina kriptovalutnih sredstev. Na takšne nevarnosti se bomo odslej laže skupaj odzivali.

Pomembna naloga Slovenije je bilo tudi okrevanje močno prizadetega gospodarstva po pandemiji. Osredotočili smo se na hitro implementacijo mehanizma za okrevanje in odpornost. Svet je potrdil 22 nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, kar je omogočilo sprostitev več kot 50 milijard evrov, ki bodo po vsej EU porabljeni za zeleni in digitalni prehod.

image_alt
Veliko posluha za bruseljske pohvale, nič za kritike

Zeleni in digitalni prehod je bil tudi sicer naša prednostna naloga. Na presenečenje mnogih smo dosegli dogovor o aktu o digitalnih storitvah in aktu o digitalnih trgih. Z njima bo EU vzpostavila enotni digitalni prostor, omogočila hitrejši razvoj digitalnih šampionov, uredila položaj velikih tehnoloških igralcev na enotnem trgu in uveljavila večjo odgovornost spletnih platform za objavljene vsebine. Vse to je podlaga za to, da bo v prihodnje mogoč tudi korak v smer pravične obdavčitve dobičkov, ki jih spletni velikani kujejo na trgu EU.

Začeli smo pogajanja o podnebnem in energetskem svežnju »Pripravljeni na 55«. Pri tako kompleksni zakonodaji je glavni dosežek, da so članice danes angažirane pri iskanju kompromisov. Z evropskim parlamentom smo dosegli okvirni dogovor o reviziji uredbe o vseevropskem energetskem omrežju, ki podpira podnebne cilje EU in zagotavlja konkurenčnost, dostopnost in zanesljivost preskrbe. Novembra smo dosegli, da je EU na podnebni konferenci v Glasgowu govorila z enim glasom. To je mednarodno skupnost pozitivno presenetilo. Lahko si predstavljate, koliko skromnejši bi bili rezultati te konference brez enotnega, odločnega in ambicioznega nastopa EU.

Zavzeto smo se posvetili konferenci o prihodnosti Evrope, ki je bila druga na seznamu prednostnih nalog. Dosegli smo, da se je razprava osredotočila na vsebinska vprašanja in da je ne obvladujejo evropske institucije. Glavne ideje in predlogi prihajajo od državljanov. Zagotavljali smo kar največjo transparentnost procesa, v plenarno razpravo pa nam je kot deležnike uspelo vključiti predstavnike držav Zahodnega Balkana. Razpravi o prihodnosti Evrope smo posvetili tudi Blejski strateški forum, kjer so enakopravno sodelovali tudi predstavniki držav, ki se šele spogledujejo z idejo o zaprosilu za članstvo v EU.

Unija enakih meril za vse

Kot tretjo vsebinsko prednostno nalogo smo v ospredje postavili Unijo enakih meril za vse, vladavine prava in evropskega načina življenja. Na podlagi poročila evropske komisije o stanju vladavine prava v EU smo izvedli drugi letni dialog, in sicer splošno razpravo o razmerah v EU in razpravo o posameznih državah za pet članic. Poudarili smo pomen spoštovanja načel objektivnosti, nediskriminacije in enake obravnave vseh držav. Pomembna dodana vrednost so napovedi tesnejšega medsebojnega sodelovanja nekaterih članic pri izmenjavi dobrih praks. Razprave nam je uspelo voditi povezovalno in konstruktivno.

image_alt
Vse prej kot zgleden začetek predsedovanja

V okviru krepitve evropskega načina življenja smo posebno pozornost posvetili našemu socialnemu modelu. V svetu EU smo pripravili dogovor o direktivah o ustreznih minimalnih plačah in o preglednosti plačil, katerih cilj je zagotoviti poštene delovne razmere v EU. Vse to bistveno izboljšuje položaj delavca na enotnem trgu.

Naša četrta prednostna naloga je bila krepitev varnosti Unije, ki bo zanesljiv partner na svetovnem prizorišču, sposoben zagotavljanja teh vrednot tudi v svoji neposredni soseščini. Dosegli smo pospešitev priprave strateškega kompasa EU. Na nepričakovane izzive, kot so bili umik ZDA iz Afganistana, instrumentalizacija migrantov za pritisk na zunanje meje EU z Belorusijo, rast cen energentov idr., smo reagirali mirno ter zagotovili enoten in solidaren odziv članic EU; brez preglasovanj in z jasno komunikacijo ter ločevanjem strateškega od humanitarnega oziroma socialnega delovanja. Slovenija je pripomogla k temu, da se ni ponovila migrantska tragedija iz leta 2015.

Okrepili smo usklajevanja o paktu o migracijah in azilu ter dosegli napredek na področju zunanje dimenzije migracij. Obravnavali smo akcijske načrte za kar osem prednostnih držav izvora in tranzita. Pripravili smo jih do faze, v kateri jih je treba opremiti le še s konkretnimi finančnimi sredstvi, nato pa v sodelovanju s partnerskimi državami lahko preidemo na njihovo izvajanje. Cilj je delovanje v smeri odprave vzrokov za množična izseljevanja.

image_alt
Diplomatski zdrs, tokrat na iranski šahovnici

Dosegli smo tudi premik pri širitvi schengenskega območja. Svet EU je ocenil, da je tudi Hrvaška izpolnila pogoje za izvajanje schengenskega pravnega reda. Gre za nujen formalni korak v procesu hrvaškega vstopa v schengen. Naš cilj je, da se schengenska meja pomakne južneje od Slovenije in postane tudi zunanja meja EU. Takrat bomo čez mejo s Hrvaško potovali enostavneje in hitreje.

Na oktobrskem vrhu med EU in Zahodnim Balkanom je bila potrjena strateška odločitev Unije za nadaljnjo širitev. Dosežen je bil tudi dogovor o rednih letnih srečanjih voditeljev držav regije z voditelji članic EU. Po dveh letih smo decembra v svetu EU dosegli tudi sprejetje sklepov o širitvi EU, kar je bil ta čas izjemen in tako za EU kot za Zahodni Balkan pomemben dosežek. Izpeljali smo tudi medvladni konferenci z državama kandidatkama za vstop v EU, Črno goro in Srbijo. Z zadnjo smo odprli tudi štiri pogajalska poglavja, kar bo pospešilo transportno povezljivost in zeleni prehod te države. Žal zaradi volitev v Bolgariji in dinamike sestavljanja vlade sredi decembra ni bilo mogoče začeti pogajanj o pogajalskem okviru za Severno Makedonijo in Albanijo. Z začetkom dela nove vlade v Bolgariji bodo izpolnjeni politični pogoji tudi za ta korak.

Vsega tega ne bi bilo mogoče doseči brez odločnega angažmaja celotne vlade, številnih prizadevnih in sposobnih uradnikov, diplomatov in drugih posameznikov doma, v Bruslju in v drugih prestolnicah članic EU. V Sloveniji, v Bruslju in Luksemburgu je bilo v času našega predsedovanja organiziranih približno 80 srečanj na ministrski ali višji ravni. Na nižji ravni je bilo organiziranih nekaj tisoč sestankov, od tega skoraj dvesto v Sloveniji. Večina srečanj je potekala v fizični obliki, nekaj je bilo tudi avdio-video konferenc ali hibridnih dogodkov. Dogodkov v Sloveniji se je fizično udeležilo okrog 11.000 članov delegacij, akreditiranih je bilo tudi približno 1700 predstavnikov medijev. Na avdio-video konferencah je sodelovalo več kot 7500 udeležencev. Pri izvedbi dogodkov je na strani slovenskega predsedstva sodelovalo več kot 1300 predstavnikov različnih resorjev. Vse je potekalo brez večjih zapletov. Natančno smo spremljali epidemiološke razmere in se v sodelovanju z NIJZ vsak teden dogovarjali o načinu izvedbe posameznih dogodkov. Vsebino aktivnosti predsedovanja smo ažurno predstavljali javnosti prek vseh spletnih platform vlade, zunanjega ministrstva in stalnega predstavništva v Bruslju ter sekretariata sveta EU.

image_alt
Francoski Figaro: Prvi dan slovenskega predsedovanja je bil fiasko

Delovniki so bili dolgi, za nami so številne neprespane noči, delovni vikendi, službene poti, skratka napori, ki jih ni mogoče plačati z denarjem. So rezultat nesebične predanosti evropski ideji in skupnim ciljem ter zanosa, da delamo za Slovenijo in Evropo. Opravljeno delo je bilo v državah članicah, evropskih institucijah in zainteresirani javnosti opaženo. Za dosežene rezultate pa tudi za način javnega komuniciranja o našem delu smo dobili številne pohvale, čestitke in zahvale drugih držav in predstavnikov evropskih institucij. Na vse to smo lahko upravičeno ponosni.

Glede na to, da ima svet EU na ravni EU vlogo zakonodajalca, je naloga predsedujoče države, da ga vodi na način, ki omogoča doseganje dogovorov o skupni zakonodaji. Od uveljavitve lizbonske pogodbe dalje, ki je evropskemu parlamentu podelila široke zakonodajne pristojnosti, mora predsedujoča država predloge zakonodajnih rešitev uskladiti tudi z evropskim parlamentom. Dosežki posameznega predsedstva se zato presojajo predvsem po doseženem napredku v procesu sprejemanja zakonodajnih aktov. Vsebina teh dosežkov, ki bo v prihodnje vplivala na življenja vseh prebivalcev EU, med predsedovanjem ni bila v središču domačega zanimanja in medijskega poročanja. Nekateri so se celo trudili, da bi dosežke predsedstva zasenčila ena od resolucij, ki so jo z očitno podporo domače opozicije v evropskem parlamentu potrdile njihove evropske politične družine. Škoda. Notranjepolitičnega ocenjevanja ni mogoče postavljati ob bok napredku evropskega integracijskega procesa, ki je bil v času našega predsedovanja izjemen. Veseli me, da informirana domača in tuja javnost to priznava.

image_alt
Vse prej kot zgleden začetek predsedovanja

Športni in evropski duh

Slovenija slovi po izjemnih športnikih. Njihovih uspehov pod slovensko zastavo se vsi veselimo. Podobno je v drugih članicah EU in lahko si štejemo v čast, da smo prav med našim predsedovanjem dosegli dogovor o značilnostih evropskega modela športa, ki temelji na skupnih vrednotah. Med njimi ima osrednje mesto fair-play. Ta pri štafetnem teku, denimo, nalaga, da se tekača na vzporedni progi ne spotika. Terja tudi to, da se tistemu, ki je dobro tekel in varno predal štafetno palico, za ta dosežek čestita in se ga nagradi z aplavzom. Lepo bi bilo, če bi doma, ko gre za evropsko in zunanjo politiko, zmogli nekaj tega športnega in evropskega duha. Vsekakor fair-play ni to, da po eni strani neko kritično pismo, ki ga podpredsednica komisije pošlje v Slovenijo, mediji objavijo, še preden prispe do naslovnika, v državnem zboru pa se nemudoma skliče izredna seja pristojnega odbora, po drugi strani pa se povsem spregleda, ko ta ista podpredsednica komisije z izbranimi besedami oceni izjemne dosežke slovenskega predsedstva. Zakaj raje odkrito ne pokažemo na uspehe, ki so jih člani evropske politične reprezentance pod slovensko zastavo s trdim delom dosegli v skupno dobro? Prav je, da se jih odkrito veselimo in da smo nanje ponosni.

***

Gašper Dovžan, državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve RS.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.

Preberite še:

Komentarji: