Skupna vizija prihodnosti Unije
Države in evropske ustanove so s sprožitvijo Konference o prihodnosti Evrope prevzele zelo veliko odgovornost.
Odpri galerijo
Napočil je trenutek, da slehernemu od nas zaupajo določiti, kakšna bo naša skupna prihodnost. FOTO: Reuters
Pred natančno petimi leti smo objavili poziv za evropsko renesanso. Prizadevali smo si za proces, ki bi državljankam in državljanom, socialnim partnerjem, civilni družbi in državam omogočil, da skupaj napišejo novo, drzno stran naše skupne zgodovine.
Konferenca o prihodnosti Evrope se uradno začenja 9. maja. Veseli nas, da smo tudi z našimi pozivi prispevali k temu dogodku.
Evropska unija je danes na razpotju. Soočena je z eksistenčnimi izzivi, ki od nje zahtevajo, da spet razmisli o svojem družbenem modelu, vrednotah, na katerih je zgrajena, in svojem mestu v svetu. Podnebna kriza, tekmovanje velesil, digitalna revolucija in zdravstvena nuja zahtevajo politične, institucionalne in finančne odgovore do zdaj neprimerljivih razsežnosti, ki močno presegajo naše nacionalne okvirje.
Za spopadanje s temi izzivi je nujna reforma načinov odločanja in izvedbe, ki pa ne bo legitimna, če se ji državljanke in državljani Unije ne bodo mogli učinkovito in množično pridružiti.
Spletna platforma je resda namenjena najširšim množicam, toda kdo ve zanjo? Kdo je sploh seznanjen z odločitvijo predsednikov držav o Konferenci o prihodnosti Evrope?
Uresničitev takšne ambicije zahteva močno politično voljo in zajetna finančna sredstva kot tudi pravočasno vključitev civilne družbe. Brez teh pogojev nam v javno razpravo ne bo uspelo vključiti dovolj državljank in državljanov. Zato so dosedanje razprave, kakor so jih vodile vlade in ustanove, žal mobilizirale le nekaj deset tisoč ljudi.
Pa vendar je mogoče to storiti bolje. Pobudi WeEuropeans, ki sta jo pred volitvami v evropski parlament leta 2019 sprožila Civico Europa in make.org, je uspelo pritegniti skoraj dva milijona državljank in državljanov v 27 državah in 24 jezikih. Skrivnost takratnega uspeha so bila vložena sredstva in dejstvo, da so bili v središče procesa postavljeni državljani in civilna družba.
Zdaj je spet treba seči po sestavinah tega uspešnega recepta, če nočemo, da se Konferenca o prihodnosti Evrope konča neuspešno.
Pozivamo torej predsednike držav in vlad, da brez obotavljanja sprožijo poziv k državljanski mobilizaciji v vsaki od svojih držav, pri čemer naj pošteno vključijo predstavniške sile civilne družbe in lokalnih skupnosti.
Pozivamo jih, da spodbujajo državljansko soudeležbo na temu namenjeni platformi in da se na podlagi usklajene metodologije angažirajo pri pripravi javnih razprav skupaj z organizacijami civilne družbe in socialnimi partnerji.
Od pristopa, ki državljanke in državljane instrumentalizira, se moramo premakniti h kolektivni in skupni viziji prihodnosti Unije.
Pozivamo jih torej, da ustvarijo pogoje za res uspešno konferenco, ki bo pripomogla k izgradnji skupne vizije Unije, kakršno želimo – in to v trenutku, ko se šele začenjajo digitalne, ekološke in demografske preobrazbe, ki na do zdaj neslutene načine spreminjajo svet in evropsko realnost; da bomo s pomočjo kolektivnih prizadevanj dosegli spremembe politične usmeritve: naj gre za popravke sedanjih politik ali za nove politike, posebej na področjih zdravja, sociale in kulture, v okviru veljavne pogodbe ali z novo pogodbo.
Države in evropske ustanove so s sprožitvijo Konference o prihodnosti Evrope prevzele zelo veliko odgovornost. Ta odgovornost jih obvezuje.
Napočil je trenutek, da slehernemu od nas zaupajo določiti, kakšna bo naša skupna prihodnost.
Na pobudo sopredsednikov Civico Europa, Guillauma Klossaja, nekdanjega koordinatorja delovne skupine o prihodnosti Evrope (evropski svet) in nekdanjega direktorja European Broadcasting Union, ter Francesce Ratti, nekdanje namestnice generalne sekretarke evropskega parlamenta, so poziv, dostopen na www.civico.eu, že podpisali: Enrique Baron Crespo (Španija), nekdanji predsednik evropskega parlamenta, Daniel Cohn-Bendit (Francija), nekdanji vodja skupine Zelenih v evropskem parlamentu, Luca Jahier (Italija), nekdanji predsednik evropskega ekonomskega in socialnega sveta, Rosen Plevneljev (Bolgarija), nekdanji predsednik republike, Sneška Quaedvlieg-Mihailović (Nizozemska), generalna sekretarka Europa Nostra, Petre Roman (Romunija), nekdanji premier, Fernando Savater (Španija), pisatelj, Roberto Saviano (Italija), pisatelj, Cédric Villani (Francija), matematik, dobitnik Fieldsove medalje, poslanec, Luca Visentini (Italija), generalni sekretar Konfederacije evropskih sindikatov.
Med podpisniki iz Slovenije so Jasmina Cibic, dr. Jože P. Damijan, dr. Mladen Dolar, dr. Stojan Pelko, Janez Pipan, dr. Janez Potočnik, Majda Širca, Boštjan Videmšek, dr. Alenka Zupančič in dr. Slavoj Žižek.
Konferenca o prihodnosti Evrope se uradno začenja 9. maja. Veseli nas, da smo tudi z našimi pozivi prispevali k temu dogodku.
Evropska unija je danes na razpotju. Soočena je z eksistenčnimi izzivi, ki od nje zahtevajo, da spet razmisli o svojem družbenem modelu, vrednotah, na katerih je zgrajena, in svojem mestu v svetu. Podnebna kriza, tekmovanje velesil, digitalna revolucija in zdravstvena nuja zahtevajo politične, institucionalne in finančne odgovore do zdaj neprimerljivih razsežnosti, ki močno presegajo naše nacionalne okvirje.
Za spopadanje s temi izzivi je nujna reforma načinov odločanja in izvedbe, ki pa ne bo legitimna, če se ji državljanke in državljani Unije ne bodo mogli učinkovito in množično pridružiti.
Spletna platforma je resda namenjena najširšim množicam, toda kdo ve zanjo? Kdo je sploh seznanjen z odločitvijo predsednikov držav o Konferenci o prihodnosti Evrope?
Uresničitev takšne ambicije zahteva močno politično voljo in zajetna finančna sredstva kot tudi pravočasno vključitev civilne družbe. Brez teh pogojev nam v javno razpravo ne bo uspelo vključiti dovolj državljank in državljanov. Zato so dosedanje razprave, kakor so jih vodile vlade in ustanove, žal mobilizirale le nekaj deset tisoč ljudi.
Pa vendar je mogoče to storiti bolje. Pobudi WeEuropeans, ki sta jo pred volitvami v evropski parlament leta 2019 sprožila Civico Europa in make.org, je uspelo pritegniti skoraj dva milijona državljank in državljanov v 27 državah in 24 jezikih. Skrivnost takratnega uspeha so bila vložena sredstva in dejstvo, da so bili v središče procesa postavljeni državljani in civilna družba.
Zdaj je spet treba seči po sestavinah tega uspešnega recepta, če nočemo, da se Konferenca o prihodnosti Evrope konča neuspešno.
Pozivamo torej predsednike držav in vlad, da brez obotavljanja sprožijo poziv k državljanski mobilizaciji v vsaki od svojih držav, pri čemer naj pošteno vključijo predstavniške sile civilne družbe in lokalnih skupnosti.
Pozivamo jih, da spodbujajo državljansko soudeležbo na temu namenjeni platformi in da se na podlagi usklajene metodologije angažirajo pri pripravi javnih razprav skupaj z organizacijami civilne družbe in socialnimi partnerji.
Od pristopa, ki državljanke in državljane instrumentalizira, se moramo premakniti h kolektivni in skupni viziji prihodnosti Unije.
Pozivamo jih torej, da ustvarijo pogoje za res uspešno konferenco, ki bo pripomogla k izgradnji skupne vizije Unije, kakršno želimo – in to v trenutku, ko se šele začenjajo digitalne, ekološke in demografske preobrazbe, ki na do zdaj neslutene načine spreminjajo svet in evropsko realnost; da bomo s pomočjo kolektivnih prizadevanj dosegli spremembe politične usmeritve: naj gre za popravke sedanjih politik ali za nove politike, posebej na področjih zdravja, sociale in kulture, v okviru veljavne pogodbe ali z novo pogodbo.
Države in evropske ustanove so s sprožitvijo Konference o prihodnosti Evrope prevzele zelo veliko odgovornost. Ta odgovornost jih obvezuje.
Napočil je trenutek, da slehernemu od nas zaupajo določiti, kakšna bo naša skupna prihodnost.
Podpisniki pisma:
Na pobudo sopredsednikov Civico Europa, Guillauma Klossaja, nekdanjega koordinatorja delovne skupine o prihodnosti Evrope (evropski svet) in nekdanjega direktorja European Broadcasting Union, ter Francesce Ratti, nekdanje namestnice generalne sekretarke evropskega parlamenta, so poziv, dostopen na www.civico.eu, že podpisali: Enrique Baron Crespo (Španija), nekdanji predsednik evropskega parlamenta, Daniel Cohn-Bendit (Francija), nekdanji vodja skupine Zelenih v evropskem parlamentu, Luca Jahier (Italija), nekdanji predsednik evropskega ekonomskega in socialnega sveta, Rosen Plevneljev (Bolgarija), nekdanji predsednik republike, Sneška Quaedvlieg-Mihailović (Nizozemska), generalna sekretarka Europa Nostra, Petre Roman (Romunija), nekdanji premier, Fernando Savater (Španija), pisatelj, Roberto Saviano (Italija), pisatelj, Cédric Villani (Francija), matematik, dobitnik Fieldsove medalje, poslanec, Luca Visentini (Italija), generalni sekretar Konfederacije evropskih sindikatov.
Med podpisniki iz Slovenije so Jasmina Cibic, dr. Jože P. Damijan, dr. Mladen Dolar, dr. Stojan Pelko, Janez Pipan, dr. Janez Potočnik, Majda Širca, Boštjan Videmšek, dr. Alenka Zupančič in dr. Slavoj Žižek.
