Spodbujanje zelenega in digitalnega prehoda v Evropi

Evropska komisija objavlja razpis v vrednosti več kot milijarde evrov za raziskovalne in inovacijske projekte.
Fotografija: Marija Gabriel je evropska komisarka za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mlade. FOTO: Arhiv Evropske Komisije
Odpri galerijo
Marija Gabriel je evropska komisarka za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mlade. FOTO: Arhiv Evropske Komisije

Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je v svojem prvem govoru o stanju v Evropski uniji predstavila vizijo močne in dinamične celine, ki je prepričana, da je lahko kos izzivom in da pri tem nihče ne bo prezrt. Okrepila je tudi ambicije EU s predlogom za zvišanje cilja EU za zmanjšanje emisij do leta 2030 s 40 na 55 odstotkov, ki ga je podprlo 170 vodij podjetij ter naložbenic in naložbenikov.

V središču te vizije so raziskave in inovacije. S sprejetjem evropskega zelenega dogovora si je Evropa zadala, da do leta 2050 postane prva ogljično nevtralna celina na svetu ter hkrati utrdi svojo bogato biotsko raznovrstnost in edinstveno okolje. Z digitalizacijo in umetno inteligenco se je podala na novo pot zelene rasti, ki bo okrepila njeno konkurenčnost v svetu in ohranila njen socialni model. Da bi bili uspešni, moramo izzive, s katerimi se spopadamo pri dvojnem zelenem in digitalnem prehodu, spremeniti v priložnosti za inovacije. Raziskave in inovacije začrtujejo pot temu ambicioznemu načrtu. Poudarjajo priložnosti, opozarjajo na ovire in določajo ključne usmeritve, pri čemer zagotavljajo transparentnost, sodelovanje družbe in pravično delitev koristi po vsej Uniji.

Razpis bo prinesel rezultate, in to ne v daljni prihodnosti, temveč v kratko- do srednjeročnem obdobju s perspektivo dolgoročnih sprememb. Razpis se nanaša na deset področij, ki so odločilna za uspeh zelenega dogovora – od trajnostne energije, stavb in mobilnosti do čiste industrije, prehranskih sistemov in biotske raznovrstnosti. Osredotoča se tudi na posebne izzive, kot so, na primer, požari v naravi, ter omogoča ciljno usmerjeno podporo za evropska mesta in regije ter vzpostavitev raziskovalnih infrastruktur.

Seveda pa se zavedamo, da tehnologija sama ne zadostuje: za spopad z izzivom so nujne korenite spremembe ter prilagoditve načina življenja in vedenja. Razpis za evropski zeleni dogovor je zato namenjen evropskim državljankam in državljanom, vključno z mladimi, ter jim ponuja nove priložnosti za sodelovanje in izražanje mnenj.

V odzivu na koronavirus je EU pokazala, da lahko ukrepa odločno in enotno. Mobilizirala je sredstva v obsežnem svežnju za okrevanje, ki je bil do zdaj nepredstavljiv. Okrevanje po krizi mora iti z roko v roki z obvladovanjem podnebnih izzivov, doseganjem ogljične nevtralnosti do sredine stoletja ter varovanjem in obnovo ogroženega evropskega okolja in biotske raznovrstnosti.

Evropski zeleni dogovor zvišuje naše skupne ravni ambicij, hkrati pa ponuja roko državljankam in državljanom, družinam in regijam po vsej Evropi, da nihče ne bo prezrt. Utrjuje vodilno vlogo Evrope in daje zgled svetu, ki mu bodo drugi želeli slediti. Raziskave in inovacije, ki so v središču dogovora, dajejo nepogrešljive smernice in usmeritev. Evropo ohranjajo v svetovni tekmi za naslednje tehnološke preboje, spodbujajo njena zagonska podjetja ter inovatorje in inovatorke, hkrati pa tudi omogočajo in izkoriščajo socialne inovacije ter zagotavljajo opolnomočenje evropskih državljank in državljanov po vsej celini.

***
Marija Gabriel je evropska komisarka za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mlade.

Prispevek je mnenje avtorja in ne odraža nujno stališč uredništva.

Preberite še:

Komentarji: