Tvegana in nepoštena igra ni sinonim za vodenje

Za boljšo prihodnost vseh v Bosni in Hercegovini je treba graditi, ne rušiti. Politika strahu je strategija, obsojena na poraz.
Fotografija: Državljane Bosne in Hercegovine združuje hrepenenje po gospodarski rasti. FOTO: Matej Družnik/Delo
Odpri galerijo
Državljane Bosne in Hercegovine združuje hrepenenje po gospodarski rasti. FOTO: Matej Družnik/Delo

Bosna in Hercegovina (BiH) je na naslovnicah iz povsem napačnih razlogov. Namesto da bi novice o BiH zaznamovale mejnike na poti do EU, jo vračajo v preteklost. Politična kriza, ki jo povzročajo grožnje 26 letom miru in napredka, lahko ohromi potencial Bosne in Hercegovine. Vodstvo vladajoče koalicije Republike Srbske se igra z ognjem in grozi z ukrepi, ki spodkopavajo gospodarske in zdravstvene interese v Republiki Srbski ter podstat daytonskega mirovnega sporazuma iz leta 1995. Številni v političnem vodstvu Federacije Bosne in Hercegovine se večinsko oklepajo zatečenega stanja, blokirajo napredek in se zatekajo k političnim igram, namesto da bi izboljšali delitev oblasti in funkcionalnost institucij.

EU podpira enotno in suvereno Bosno in Hercegovino ter vse njene državljane, ki jim je dovolj korupcije in si želijo odgovornih voditeljev za boljšo prihodnost. Evropska vizija ponuja Bosni in Hercegovini ter Zahodnemu Balkanu blaginjo in varnost na temelju vladavine prava in prostega pretoka blaga, kapitala, ljudi in storitev. Ponuja vizijo Bosne in Hercegovine, ki je trdno zasidrana v EU. Dovolj je bilo preteklosti, evropska prihodnost je precej privlačnejša.

Državljane Bosne in Hercegovine združuje hrepenenje po gospodarski rasti, boljšem zdravstvu in izobraževanju, stabilnosti in varnosti za njihove družine in podjetja, življenju brez izpostavljenosti korupciji ter vzgoji otrok v okolju, ki ni onesnaženo in ne zastruplja njihovih misli. Svoje etnične, verske, kulturne in državljanske identitete želijo živeti povsod, ne da bi jih ovirale pri zaposlitvi ali v javnem, družbenem in političnem življenju. Želijo si evropskih standardov in članstva v EU.

Josep Borrell, visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko. FOTO: Elisabetta Villa
Josep Borrell, visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko. FOTO: Elisabetta Villa

Zahodni Balkan na splošno zaznava gospodarsko rast brez primere, Bosna in Hercegovina pa zaostaja in je slabo pripravljena na izkoriščanje prednosti regionalnega gospodarskega povezovanja. Poskusi ponovne pridobitve pristojnosti na področju zdravil, oboroženih sil, DDV ali drugih centraliziranih funkcij ustvarjajo nestabilnost ter Bosno in Hercegovino dodatno zavirajo. Državljani Republike Srbske lahko izgubijo več kot kdajkoli prej. Pa so res vsi pomisleki, ki so jih izrazile stranke Republike Srbske, neupravičeni? Sami po sebi ne. Odsotnost stvarnega prava na državni ravni ustvarja negotovosti, ki bodo še naprej preprečevale celovito zaščito in funkcionalno uporabo javnih zemljišč s strani entitet. Pri odločitvi nekdanjega visokega predstavnika Valentina Inzka, da uporabi tako imenovana bonska pooblastila za kriminalizacijo zanikanja genocida, ne gre za kolektivno obdolžitev ali napad na Republiko Srbsko, temveč za dostojanstvo vseh žrtev. Kraj za razpravo o teh vprašanjih je parlament Bosne in Hercegovine. Namesto sprejemanja enostranskih ukrepov, ki pripomorejo k destabilizaciji države, bi se bilo treba osredotočiti na spravo ter krepitev zaupanja in spoštovanja med skupnostmi. Kar zadeva urad visokega predstavnika, Evropska unija še vedno meni, da je cilj prenesti nadzor prek odgovornih institucij na državljane Bosne in Hercegovine. Strinjamo se s tako imenovano agendo »5 + 2« za zaprtje urada visokega predstavnika, vendar pogoji še niso izpolnjeni. S sedanjimi ukrepi se preprosto zavlačuje konec mednarodnega nadzora. Tisti, ki najglasneje pozivajo k zaprtju urada visokega predstavnika, najbolj krepijo potrebo po njegovi nadaljnji navzočnosti.

Politične rešitve še niso bile izčrpane. Izogniti se je treba nadaljnjemu stopnjevanju napetosti ter najti pozitiven način za vrnitev k tvornim postopkom odločanja v institucijah Bosne in Hercegovine. Bili smo priča temu, da je vodstvo Bosne in Hercegovine sposobno izvesti reforme, če za to obstaja iskrena politična volja. Vendar pa država trenutno ne more v celoti izkoristiti svojega potenciala zaradi pomanjkanja zaupanja in pripravljenosti za sklepanje kompromisov med koalicijskimi »partnericami« SDA, SNSD, HDZ BiH ter DF, kar vodi v slepo ulico in nezmožnost doseganja racionalnih dogovorov.

image_alt
Predsednik, ki si je razbil glavo

Ustavna in volilna reforma je zato nujna. Je ključna za krepitev zaupanja in preprečevanje volilnih goljufij. Cilj ustavne reforme je s polnim izvajanjem sodb Evropskega sodišča za človekove pravice v zvezi s predsedstvom in domom narodov BiH odpraviti diskriminacijo iz ustave Bosne in Hercegovine. To vključuje spremembe volilnega zakona za okrepitev integritete volitev. Pri tem ne gre za črtanje pojma konstitutivnih narodov ali njihovih pravic, ampak za zagotavljanje pravic za vse na način, ki ohranja ozemeljsko strukturo BiH. EU si prizadeva za olajšanje teh razprav, tudi skupaj z Združenimi državami Amerike. Naši skupini strokovnjakov pod vodstvom visokih uradnikov Angeline Eichhorst in Matta Palmerja, skupaj z našimi veleposlaniki, spodbujata politični dialog za proučitev možnosti skladno s standardi, ki bi uživali potrebno podporo v parlamentu. Visoka uradnika se trenutno spet mudita v Bosni in Hercegovini, da bi intenzivno sodelovala s tamkajšnjimi voditelji. V tem procesu si prizadevamo izboljšati funkcionalnost upravljanja, predvsem v Federaciji Bosne in Hercegovine. Spremembe, ki zadevajo volitve, je treba izvesti dovolj zgodaj pred volitvami leta 2022.

EU bo v celoti podpirala suverenost in ozemeljsko celovitost Bosne in Hercegovine, vojaška operacija EU na terenu, EUFOR Althea, pa bo še naprej izvajala svoje temeljno poslanstvo za ohranjanje varnega in stabilnega okolja za vse državljane BiH ter izvajanje civilnih vidikov daytonskega mirovnega sporazuma. Za boljšo prihodnost vseh v Bosni in Hercegovini je treba graditi, ne rušiti. Politika strahu je strategija, obsojena na poraz. Čas je, da se vrnemo za mizo, da voditelji obeh entitet dosežejo soglasje in rešitve za boljšo prihodnost za vse državljane Bosne in Hercegovine.

***

Josep Borrell, visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva. 

Preberite še:

Komentarji: