Dobro jutro: Milina
V nočnih sprehodih par metrov od vrat in nazaj v februarskem snegu smo podoživljali čase izpred dvajsetih let, ko smo domov prinesli dojenčka.
Odpri galerijo
FOTO: Reuters
Ambulanta za kosmatince je bila polna. Starejši par se je sklanjal nad škotsko ovčarko, ki so ji odpovedale zadnje okončnine. Očitno so se postarali skupaj. V košari je jokal šitsu. Labradorec je šepal na sprednjo taco. Buldog je imel prebavne težave. Vsi so bili v pričakovanju diagnoze. Človek bi težko rekel, kdo je bil bolj poparjen: tisti na povodcih ali oni s povodci.
Naša milina na štirih tačkah, mešanček, ki je od mame baset podedoval neskončno žalostne in vedno lačne oči, od očeta zlatega prinašalca pa zlato glavo, je vse to že »dal skozi«: grdo poškodbo pri igri na ledu, diagnozo »natrgane kolenske vezi zadnje desne tačke«, operacijo, dvanajst dni strogega mirovanja in šest tednov omejenega gibanja – na povodcu, čeprav življenja na verigi ni nikoli izkusil. A smo preživeli! V nočnih sprehodih par metrov od vrat in nazaj v februarskem snegu smo podoživljali čase izpred dvajsetih let, ko smo domov nazadnje prinesli dojenčka. Da obnovimo podboje in omare, ki jih je s »krožnikom« okoli glave dvanajst dni brusil naš pacient, bo še čas. Za dosežek štejemo, da smo se v dneh okrevanja naučili samoodpovedovanja: minute dolgo smo skupaj stali pred vrtnimi vrati, zrli v svobodo in vedeli, da nam tja še dolgo ne bo dano iti.
Trenutno si ravnamo hrbte, ki so 27-kilogramskemu pacientu potrpežljivo pomagali prek stopnic, robnikov, na kavč in s kavča, na fotelj in s fotelja …
Težko smo dočakali postoperacijski pregled. Še rentgen tačke in – bili smo pohvaljeni! Ko smo zdravniku hvaležno in hkrati ponosno stiskali roko, smo opazili oklevanje. Kaj, če ni vse, kot mora biti?! Morda je zdaj priložnost, je izdavil, da malo shujšate. Ne več kot tri, štiri kilograme ...
Dva tedna smo že na dietni »kuhi«, uvajamo shujševalne »fat dog slim«, debelo-vitke pasje jedilnike in si izmenjujemo nasvete s tistimi, ki delijo podobno usodo. Povem vam: operacija, noči v snegu in natrgane vezi niso nič v primerjavi s shujševalno dieto vedno lačne miline na štirih – zdravih tačkah …
Naša milina na štirih tačkah, mešanček, ki je od mame baset podedoval neskončno žalostne in vedno lačne oči, od očeta zlatega prinašalca pa zlato glavo, je vse to že »dal skozi«: grdo poškodbo pri igri na ledu, diagnozo »natrgane kolenske vezi zadnje desne tačke«, operacijo, dvanajst dni strogega mirovanja in šest tednov omejenega gibanja – na povodcu, čeprav življenja na verigi ni nikoli izkusil. A smo preživeli! V nočnih sprehodih par metrov od vrat in nazaj v februarskem snegu smo podoživljali čase izpred dvajsetih let, ko smo domov nazadnje prinesli dojenčka. Da obnovimo podboje in omare, ki jih je s »krožnikom« okoli glave dvanajst dni brusil naš pacient, bo še čas. Za dosežek štejemo, da smo se v dneh okrevanja naučili samoodpovedovanja: minute dolgo smo skupaj stali pred vrtnimi vrati, zrli v svobodo in vedeli, da nam tja še dolgo ne bo dano iti.
Trenutno si ravnamo hrbte, ki so 27-kilogramskemu pacientu potrpežljivo pomagali prek stopnic, robnikov, na kavč in s kavča, na fotelj in s fotelja …
Težko smo dočakali postoperacijski pregled. Še rentgen tačke in – bili smo pohvaljeni! Ko smo zdravniku hvaležno in hkrati ponosno stiskali roko, smo opazili oklevanje. Kaj, če ni vse, kot mora biti?! Morda je zdaj priložnost, je izdavil, da malo shujšate. Ne več kot tri, štiri kilograme ...
Dva tedna smo že na dietni »kuhi«, uvajamo shujševalne »fat dog slim«, debelo-vitke pasje jedilnike in si izmenjujemo nasvete s tistimi, ki delijo podobno usodo. Povem vam: operacija, noči v snegu in natrgane vezi niso nič v primerjavi s shujševalno dieto vedno lačne miline na štirih – zdravih tačkah …
FOTO: Reuters
