Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Kolumne

Govoreči arhitekt Tim

Umetna inteligenca je mogočno orodje, a potrebuje tudi inteligentne naročnike in uporabnike.
Da umetne inteligence za zdaj nismo uporabili za kaj bistveno bolj ustvarjalnega od pisanja študentskih seminarskih nalog, seveda ni njena krivda. FOTO: Fabrice Coffrini/AFP
Da umetne inteligence za zdaj nismo uporabili za kaj bistveno bolj ustvarjalnega od pisanja študentskih seminarskih nalog, seveda ni njena krivda. FOTO: Fabrice Coffrini/AFP
30. 4. 2025 | 05:00
6:51

V kolumni preberite: 

Kdorkoli se je kdaj v zadnjih dveh letih prepustil skušnjavi in v katerem od klepetalnikov z umetno inteligenco preizkusil, ali nas bodo čez nekaj let res nadomestili računalniki, se je lahko precej hitro pomiril. To ne pomeni, da umetna inteligenca ni novo in mogočno orodje: njena sposobnost operiranja z velikimi bazami podatkov, v katerih nas močno prekaša, in zmožnost sintetiziranja podatkov v povzetke, je zelo impresivna. Vendar je njeno poimenovanje vsaj za zdaj zelo zavajajoče: umetna inteligenca je predvsem – umetna, torej je v samem bistvu drugačen način povezovanja in obdelave podatkov, kot to delamo ljudje. Manj je tudi »inteligenca«, saj ne izpolnjuje osnovne definicije prave inteligence, to je samozavedanja in miselne avtonomije. »Umetna inteligenca« je, torej, predvsem mogočna nova tehnologija, ki bi nam lahko precej olajšala življenje – z njo bi lahko, recimo, nadomestili številne neprijetne poklice in dosegli štiriurni delavnik za vse –, ter ga, enako mogoče bistveno poslabšala, če bi jo začeli uporabljati za družbeni nadzor ali nove vojaške tehnologije. Umetna inteligenca proizvaja približno tako inteligentne produkte, kot je pameten človek, ki jo uporablja.

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine