V nadaljevanju preberite:
To posebnost vlakov so dobro izkoristili literati in filmski ustvarjalci. Émile Zola (Človek zver) Agatha Christie (Umor na Orient ekspresu) in Michel Butor (Modifikacija) so napisali sijajne romane, ki se večinoma dogajajo na vlaku. Podobno je pri filmu: pomislimo na Hitchcockov Tujca na vlaku. Zakaj je vlak tako hvaležen dogajalni prostor? Prvič, ker je dovolj prostoren, da se na njem lahko zgodi tih umor ali usodno srečanje z neznancem. Drugič pa zato, ker je izoliran od preostalega sveta. Ker se vlak premika, vanj ne morejo takoj poseči policisti, prav tako ga ni mogoče varno zapustiti. Vlak je ločen od reda zunanje stvarnosti, od stabilnosti domov, policijskih postaj in sodišč. Potniki ne morejo računati na pobeg ali zunanjega rešitelja; v razmiku med dvema postajama so ujeti v dogajanje na vlaku, torej v zaplet knjige ali filma.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Berite Delo prvi mesec že za 29,99 € 3,99 €!
NAROČITE