V kolumni preberite:
Statistika je precizna veja matematike, je veda o zbiranju, organizaciji ter analizi podatkov, ki pa omogoča kar nekaj ustvarjalne svobode pri njihovi interpretaciji. Primer tega so lahko tudi podatki o visoki več kot 15-odstotni gospodarski rasti v letošnjem drugem četrtletju, ki jih je statistični urad dobavil zadnji dan avgusta. Pri statističnih primerjavah in njihovi interpretaciji je pač pomembna izbira osnove in časovnega okna: kot vemo, je lansko drugo četrtletje pri nas minilo v znamenju epidemičnega zaprtja države in skoraj 13-odstotnega gospodarskega padca.
Po drugi strani pa se je delež dolga v BDP konec marca letos glede na isti čas lani povečal za več kot 17 odstotnih točk in je po podatkih fiskalnega sveta znašal rekordnih 86 odstotkov BDP. Tako frontalen napad na slovenske javne finance smo do zdaj doživeli le enkrat, pred slabimi osmimi leti, ko so bili izdani računi za drugo sanacijo bank.
A naša oblast tega seveda ne obeša na veliki zvon, kot, denimo, prej omenjene statistične podatke o četrtletni gospodarski rasti. O tem ostaja redkobesedna, čeprav je to dolg, ki bo še dolga leta na plečih davkoplačevalcev.
Ko so se člani fiskalnega sveta sredi avgusta sestali s premierom Janšo in ministrom za finance Šircljem, smo po visokem srečanju lahko prebrali zgolj stavek, da je bil »pogovor namenjen javnofinančnemu stanju in ekonomski politiki v Sloveniji ter Evropski uniji«.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Berite Delo prva dva meseca za skupaj samo 10,49€!
NAROČITE
