V kolumni preberite: 

Skoraj nespodobno vznemirjajoč. Tako bi opisal čas, v katerega so padle tokratne volitve.

Pohujšljivo dolgočasna. Tako bi ocenil tokratna predvolilna soočenja. V času, ko nam z vseh strani in iz vseh razsežnosti curlja – kaj curlja! dere zgodovina, takšna ocena političnih debat ne more obveljati le za prazno publicistično karikiranje. Ne. Obtožba dolgočasnosti je izhodišče za tezo, da se nam prava političnost izmika iz javno prepoznanega odra političnosti – odra strank, volitev, javnih razprav – in da nam v primeru neukrepanja grozi stanje totalitarnega enoumja. Običajna politična razdeljenost na levo in desno se je umaknila, zato je treba novo razdeljenost in nove polemike iskati drugje. Moja stava je sledeča: razpon nove, sodobne politične izbire predstavlja daljica, ki jo na enem koncu zamejuje »sredina«, na drugem pa »skrajnosti«. Sredina in skrajnost sta postali enako (ne)skrajni.