Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Komentarji

Jedrski spor

Povsem mogoče je, da bomo spomladi ali že prej znova priča koalicijskemu prepiru o tem, ali obratovanje jedrskih elektrarn znova podaljšati ali ne.
Jedrska elektrarna Isar 2 ob reki Isar v bližini kraja Landshut FOTO: Christian Mang/Reuters
Jedrska elektrarna Isar 2 ob reki Isar v bližini kraja Landshut FOTO: Christian Mang/Reuters
18. 10. 2022 | 15:10
18. 10. 2022 | 15:31
4:41

V nadaljevanju preberite:

Pred več kot desetletjem je takratna nemška kanclerka Angela Merkel pod vtisom jedrske nesreče v Fukušimi na Japonskem napovedala, da bo Nemčija do leta 2022 zaprla vse jedrske elektrarne. Hkrati se je država odločila do leta 2038 zapreti tudi vse termoelektrarne na premog. Jedrsko in termoenergijo naj bi pri proizvodnji električne energije nadomestili veter, sonce in zeleni vodik, prehodno pa tudi poceni ruski plin. Še preden je Rusija napadla Ukrajino, je Nemčija zašla v velike težave pri izpolnjevanju svojih ciljev. Gradnja sončnih in vetrnih elektrarn se je namreč močno upočasnila, zaradi česar bodo morali Nemci do leta 2030 zgraditi trikrat toliko vetrnih in sončnih elektrarn, kot so jih v zadnjih treh desetletjih, da bi izpolnili postavljene cilje. Že pred draginjo so cilji v državi, kjer umeščanje objektov v prostor traja tudi več desetletij, mejili na čudež.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine