Jezero poleti

Vemo, da bo kmalu konec poletja in nam je žal. Tedne in mesece smo se pritoževali nad letošnjo vročino, saj ponoči res nismo mogli spati, podnevi pa smo se le prekladali sem in tja ter si brisali prepotena čela. Nekateri so si na družbenih omrežjih zaželeli kar vrnitve nekdanjih hladnih berlinskih poletij, celo dežja, zdaj ko že prihajajo ohladitve, pa nismo prav nič veseli.

Morda je danes eden zadnjih res toplih dni te sezone, pohitimo na jezero. Prvi plavalci se že potapljajo v zeleno vodo in mnogi med njimi bodo prišli vsako jutro vse do zime in čez. Najbolj vneti si bodo v ledu izrezali luknje, prepričani, da jih nekaj minut zimskega namakanja ohranja pri odličnem zdravju. Tisti, ki nam ledeno hladna voda samo premrazi kosti, se bomo takrat že zdavnaj preselili v ogrevane bazene, a se bomo k jezeru vračali sprehajat pse. Vojna med ljubitelji pasje svobode in njihovimi nasprotniki se na morda najbolj priljubljenem berlinskem jezeru namreč nadaljuje in treba je vztrajati. Dolga leta so štirinožci tudi ob tem jezeru lahko tekali naokrog in plavali, kolikor jim je poželelo pasje srce.

Lani so jim to prepovedali z izgovorom, da lahko plavajo v drugem jezeru, a se kosmatinci še dobro spomnijo starih časov. V trenutku nepazljivosti se Piškotka iztrga in skoči prav tja, kamor ne bi smela, v toplem jutru je bližina vode preveč privlačna. In ribe! Že vse življenje si prizadeva kakšno ujeti, a se ji še nikoli ni posrečilo in se ji tudi ne bo. A saj je pasji ribolov tako zanimiv, da vseeno ne bo odnehala.

»Pasji obsedenci!« reče moški, ki si je s svojo spremljevalko že pred prihodom družin z otroki uredil udoben kotiček na odeji. Nedaleč stran neka ženska v strahu pred onesnaženjem z nikotinom in azbestom pobira cigaretne ogorke, pove, da po prvem deževju, ki jih bo odplavilo v vodo, lahko zastrupijo ribe. Ogorke so za seboj pustili mladi, ki se na obale zgrinjajo ob toplih večerih in praznujejo pozno v noč.

Jezero ima poleti veliko življenj.