Kriza nas je naredila bolj simpatične

Ne gre pa prezreti, da je zaposlenim v Sloveniji vse manj do tega, da bi jih na delovnem mestu cenili.
Fotografija: Slovenski zaposleni bi po koronakrizi radi delali po gibljivem delovnem času in kombinirano: od doma in na delovnem mestu. FOTO: Creative Lab/Shutterstock
Odpri galerijo
Slovenski zaposleni bi po koronakrizi radi delali po gibljivem delovnem času in kombinirano: od doma in na delovnem mestu. FOTO: Creative Lab/Shutterstock

Slovenci nismo narod, ki bi cenil dobre odnose. Ne s sosedi ne s sodelavci. Ne s podrejenimi ne z nadrejenimi. Natančneje: doslej nam ni bilo veliko mar, kako se razumemo na delovnem mestu. Koronakriza nas je, če držijo izsledki svetovne raziskave, naredila boljše, bolj empatične. In s tem – bolj simpatične. Dobri odnosi s sodelavci so pristali na prvem mestu med vrednotami naših zaposlenih.

Pred pandemijo koronavirusa smo Slovenci na delovnem mestu najbolj čislali ugled delodajalca, stavili smo na delovne naloge, ki so nam predstavljale izziv, tretja najvišja vrednota pa nam je bil družbeni vpliv delodajalca. Po letu dni lockdownov tudi mi vse bolj cenimo dobro klimo v podjetju, ugotavljamo, da je pomemben tudi odnos z nadrejenim ter spoznavamo pomen učenja in razvijanja veščin. Zanimivo, da je ta vrednota, ki med Slovenci pridobiva, na globalni ravni vse manj cenjena. Nasprotno pa gremo v korak s svetom na področju okoljskega in družbenega aktivizma. Vse več iskalcem dela se namreč upira zaposlitev pri delodajalcih, ki ne spoštujejo okolja ali pravice ženske, da reče ne.

Toliko o odnosih v koronakrizi. Kako pa po njej? Večina naših zaposlenih si želi imeti čim bolj gibljiv delovnik in tudi v bodoče, čeprav jih je med epidemijo od doma delala le slaba tretjina, to delo v čim večji meri kombinirati z delom na delovnem mestu.

Največja negativna sprememba, ki jo je globalnemu svetu prinesel koronačas, je poslabšanje počutja na delovnem mestu – pri Slovencih ga je celo nekoliko več kot pri drugih. O njem največ tožijo zaposleni v pravu, socialni oskrbi in storitvenem sektorju. Zaradi ukrepov za zajezitev epidemije je na delovnih mestih manj sodelovanja, manj meja med poklicnim in zasebnim življenjem, spremenili so se načini vodenja. Tako zaposleni kot menedžerji pa so uvideli, da je lahko delo dobro opravljeno tudi z bolj prilagodljivim delovnim časom.

Nekoč je veljalo, da je zadovoljen delavec dober delavec. Ob predpostavki, da so tudi delodajalci spoznali, da so boljši, kadar so (bolj) prilagodljivi, nas tako lahko skrbi le dejstvo, da nam je vse manj do tega, da bi nas na delovnem mestu cenili ...

Preberite še: