Ne le turizem
Ideja o konsolidaciji turizma že ves čas sproža pomisleke, vprašaji pa se z bližajočimi volitvami le še množijo.
Odpri galerijo
Terme 3000 FOTO: Oste Bakal/Delo
Aktualni gospodarski minister Zdravko Počivalšek je na sedanji položaj prišel iz turizma, konkretno iz Term Olimij, in kot kaže ob izteku njegove mandata, bo na tem področju pustil dva pečata: ponovno osamosvojitev Slovenske turistične organizacije in povečanje sredstev za promocijo države na eni strani ter na drugi sprejetje strategije, ki predvideva lastniško konsolidacijo državnih turističnih družb pod eno streho. A to drugo že od vsega začetka sproža številne pomisleke, vprašaji pa se z bližajočimi volitvami le še množijo.
Ideja o združevanju določenih družb iz turistične dejavnosti ni zrasla le na zeljniku odhajajoče vlade, o tem je razmišljala tudi slaba banka in nekateri zasebni vlagatelji. Razlika je le v tem, kdo bi kaj konsolidiral in kaj bi nato s tem naredil.
Potem ko je vlada ta projekt iz Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) prenesla Slovenski državni holding (SDH), se je ves čas govorilo le o povezovanju treh družb, ki imajo v lasti hotele. A besedilo lani sprejete strategije vendarle nakazuje, da bi to lahko zajelo več turističnih igralcev in celo igralnice. In res, kot smo razkrili v Delu, je na seznamu družb, ki bi lahko pristale v turističnem holdingu ali skladu, kot temu raje rečejo na ministrstvu, kar osem imen. Poleg že znanih Save Turizem, Hotelov Bernardin in Istrabenz hotelov še Adria turistično podjetje, Thermana, Terme Olimia, Hit in Unitur. Zakaj prav ta podjetja, ki so že bolj ali manj v večinski lasti državnih lastnikov in kot ugotavlja tudi ministrstvo, niso najbolje upravljanja, ni znano, kakor tudi ne, zakaj na njem ni prav tako državne Lipice Turizma ali Term Čatež. Jasno pa je, da to pomeni podržavljanje teh družb.
Takšno turistično enoto bi lahko oblikovali tudi pod taktirko DUTB, vendar se je vlada odločila da to nalogo naloži SDH. V ta namen je morala slaba banka terjatve do Save prodati holdingu in Kapitalski družbi, ki zadnje mesece velik del energije porabljata prav za reševanje prezadolženega kranjskega holdinga, kar posledično pomeni, da manj časa ostaja za druge državne družbe.
Vlada se je menda za ta prenos odločila, ker da holdingu bolj zaupa kakor DUTB, kar je nenavadno, saj je prav prestrukturiranje padlih družb ena ključnih nalog slabe banke. Res pa je, da je njen končni cilj unovčenje premoženja, kar pomeni, da bi večino teh turističnih družb nato prodala na trgu. Minister Počivalšek sicer ves čas zagovarja, da je treba turistična podjetja po izpeljanem prestrukturiranju privatizirati, a vprašanje ali se bo to res zgodilo. Ne le zato, ker aktualna vlada kljub drugačni retoriki ni naklonjena privatizaciji, ampak ker bo to zelo odvisno od preferenc prihodnje oblasti. Slišati je namreč, da celo v odhajajoči koaliciji zmanjkuje volje za ta projekt.
Tudi kadrovsko dogajanje okoli SDH kaže, da so interesi v tej turistični zgodbi vse prej kot zgolj turistični.
Ideja o združevanju določenih družb iz turistične dejavnosti ni zrasla le na zeljniku odhajajoče vlade, o tem je razmišljala tudi slaba banka in nekateri zasebni vlagatelji. Razlika je le v tem, kdo bi kaj konsolidiral in kaj bi nato s tem naredil.
Potem ko je vlada ta projekt iz Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) prenesla Slovenski državni holding (SDH), se je ves čas govorilo le o povezovanju treh družb, ki imajo v lasti hotele. A besedilo lani sprejete strategije vendarle nakazuje, da bi to lahko zajelo več turističnih igralcev in celo igralnice. In res, kot smo razkrili v Delu, je na seznamu družb, ki bi lahko pristale v turističnem holdingu ali skladu, kot temu raje rečejo na ministrstvu, kar osem imen. Poleg že znanih Save Turizem, Hotelov Bernardin in Istrabenz hotelov še Adria turistično podjetje, Thermana, Terme Olimia, Hit in Unitur. Zakaj prav ta podjetja, ki so že bolj ali manj v večinski lasti državnih lastnikov in kot ugotavlja tudi ministrstvo, niso najbolje upravljanja, ni znano, kakor tudi ne, zakaj na njem ni prav tako državne Lipice Turizma ali Term Čatež. Jasno pa je, da to pomeni podržavljanje teh družb.
Takšno turistično enoto bi lahko oblikovali tudi pod taktirko DUTB, vendar se je vlada odločila da to nalogo naloži SDH. V ta namen je morala slaba banka terjatve do Save prodati holdingu in Kapitalski družbi, ki zadnje mesece velik del energije porabljata prav za reševanje prezadolženega kranjskega holdinga, kar posledično pomeni, da manj časa ostaja za druge državne družbe.
Vlada se je menda za ta prenos odločila, ker da holdingu bolj zaupa kakor DUTB, kar je nenavadno, saj je prav prestrukturiranje padlih družb ena ključnih nalog slabe banke. Res pa je, da je njen končni cilj unovčenje premoženja, kar pomeni, da bi večino teh turističnih družb nato prodala na trgu. Minister Počivalšek sicer ves čas zagovarja, da je treba turistična podjetja po izpeljanem prestrukturiranju privatizirati, a vprašanje ali se bo to res zgodilo. Ne le zato, ker aktualna vlada kljub drugačni retoriki ni naklonjena privatizaciji, ampak ker bo to zelo odvisno od preferenc prihodnje oblasti. Slišati je namreč, da celo v odhajajoči koaliciji zmanjkuje volje za ta projekt.
Tudi kadrovsko dogajanje okoli SDH kaže, da so interesi v tej turistični zgodbi vse prej kot zgolj turistični.
