Notranje rezerve
Država notranje rezerve vedno išče v žepih prebivalcev: v dobrih časih draži storitve, v slabih pa zvišuje davke.
Odpri galerijo
KARIKATURA: Marko Kočevar
Ob skoraj polni zaposlenosti in visoki rasti plač bi moralo biti normalno, da se zvišujejo tudi cene. Ljudje imamo več denarja in spretni trgovci to izkoristijo. Pogojnik v prvem stavku je uporabljen, ker velikemu delu dejavnosti, ki so odvisne od povpraševanja, v zadnjem letu ni uspelo zvišati cen, celo nasprotno.
Cenejši so, denimo, gospodinjski aparati, rabljeni avtomobili, velik del telekomunikacijskih storitev. Celo cena pijač (alkoholnih in brezalkoholnih) ter izdelkov za osebno nego se je v zadnjem letu spremenila manj od povprečja. So trgovci zadovoljni z večjo prodano količino ali pa razmere niso tako rožnate, kot kaže statistika?
Z nekaj izjemami so se zadnje leto dražile predvsem storitve, pri katerih cene narekuje država. To pa je lahko problem. V velikem delu teh storitev, denimo komunalnih storitvah (te so se v zadnjem letu celo najbolj podražile), je dejansko skrito davčno breme, ki se mu ni mogoče izogniti. Ko država draži vrtec, kanalizacijo, vodo in druge storitve, dejansko zmanjšuje razpoložljivi prihodek prebivalcev. Posledično se ljudje težje odločajo za večje nakupe, saj denarnica po plačilu rednih mesečnih položnic ni kaj dosti debelejša kot lani.
Ko so pred tedni zavarovalnice podražile dopolnilno zdravstveno zavarovanje, jih je minister za zdravje pozval k iskanju notranjih rezerv. No, minister je pri tem pozabil povedati, da je on zakrivil podražitev, ker je zvišal cene izdelkov in storitev, ki se pokrivajo iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
Iz podobnih vzrokov kot cene v zdravstvu se dražijo tudi komunalne storitve. Pri tem so ključne višje plače javnih uslužbencev. Država ravna drugače kot gospodarstvo. Medtem ko gospodarstvo zaposluje in zvišuje plače, če to omogoča prodajni uspeh, država najprej zviša plače, nato pa to prevali v višje cene javnih storitev in, če je treba, v še višje davke.
Če bi živeli v predvidljivih razmerah, bi se to mogoče dolgoročno uravnotežilo. A kaj ko se od časa do časa pojavi kriza, država pa ne zna iskati notranjih rezerv, ampak zvišuje davke. Kar poglejte, koliko kriznih davkov se je po koncu krize spremenilo v normalno višje.
Cenejši so, denimo, gospodinjski aparati, rabljeni avtomobili, velik del telekomunikacijskih storitev. Celo cena pijač (alkoholnih in brezalkoholnih) ter izdelkov za osebno nego se je v zadnjem letu spremenila manj od povprečja. So trgovci zadovoljni z večjo prodano količino ali pa razmere niso tako rožnate, kot kaže statistika?
Z nekaj izjemami so se zadnje leto dražile predvsem storitve, pri katerih cene narekuje država. To pa je lahko problem. V velikem delu teh storitev, denimo komunalnih storitvah (te so se v zadnjem letu celo najbolj podražile), je dejansko skrito davčno breme, ki se mu ni mogoče izogniti. Ko država draži vrtec, kanalizacijo, vodo in druge storitve, dejansko zmanjšuje razpoložljivi prihodek prebivalcev. Posledično se ljudje težje odločajo za večje nakupe, saj denarnica po plačilu rednih mesečnih položnic ni kaj dosti debelejša kot lani.
Ko so pred tedni zavarovalnice podražile dopolnilno zdravstveno zavarovanje, jih je minister za zdravje pozval k iskanju notranjih rezerv. No, minister je pri tem pozabil povedati, da je on zakrivil podražitev, ker je zvišal cene izdelkov in storitev, ki se pokrivajo iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
Iz podobnih vzrokov kot cene v zdravstvu se dražijo tudi komunalne storitve. Pri tem so ključne višje plače javnih uslužbencev. Država ravna drugače kot gospodarstvo. Medtem ko gospodarstvo zaposluje in zvišuje plače, če to omogoča prodajni uspeh, država najprej zviša plače, nato pa to prevali v višje cene javnih storitev in, če je treba, v še višje davke.
Če bi živeli v predvidljivih razmerah, bi se to mogoče dolgoročno uravnotežilo. A kaj ko se od časa do časa pojavi kriza, država pa ne zna iskati notranjih rezerv, ampak zvišuje davke. Kar poglejte, koliko kriznih davkov se je po koncu krize spremenilo v normalno višje.
