Nove balkanske poti obupancev

Ko bodo v bosanskem žepu zmrznili prve ženske ali otroci, bodo nemara tudi v EU ugotovili, da so popolnoma odpovedali.
Fotografija: Ženske in otroci vztrajajo v improviziranih kampih blizu bosansko-hrvaške meje. FOTO: Amel Emric/AP
Odpri galerijo
Ženske in otroci vztrajajo v improviziranih kampih blizu bosansko-hrvaške meje. FOTO: Amel Emric/AP

Na Balkanu se obeta nova migrantska drama. Unija ni pripravljena spremeniti svoje migrantske politike. Raje bo tvegala, da bodo ljudje umirali na njenih mejah. Bosna in Hercegovina je nova postaja na balkanski begunski poti. Združuje migrante, ki so se prebili v državo iz Grčije skozi Albanijo in Kosovo ter iz Srbije in Črne gore. Policijsko nasilje, islamofobija in nizke temperature so za begunce smrtna past.

V Bihaću in Veliki Kladuši so se migranti zatekli v improvizirane begunske kampe, ki so zrasli na poljih in blizu gozdov. Vročino je zamenjal mraz, ki neusmiljeno prodira skozi tanke plastične zidove. Pozabljeni ljudje že več mesecev spijo na odprtem brez zdravstvene pomoči in brez vsakega upanja. Migranti ne morejo zaprositi za azil, ker šotori v gozdu nimajo naslova.

Humanitarne razmere so skrb vzbujajoče tako zaradi počasnega reševanja problema ustreznih namestitvenih zmogljivosti kot tudi zaradi pomanjkanja hrane. Državne in federalne institucije v BiH so migrante prepustile lokalni in kantonalni oblasti v unsko-sanskemu kantonu in mednarodnim organizacijam. Vrh oblasti, ki se po volitvah še ni na novo konstituiral, ne dela nič, ampak odgovornost prelagajo drug na drugega. To v državi, ki jo množično zapuščajo tudi njeni državljani, ni nič presenetljivega.

Ključni problem je v Srbiji in Črni gori, ki migrante spuščata v BiH, izogibata pa se njihovemu sprejemanju nazaj. To ustreza tudi politikom v Republiki Srbski, ki Bošnjakom podtikajo, da so v državo pripeljali migrante muslimanske veroizpovedi, da bi tako spremenili etnično strukturo prebivalstva v BiH.

Nacionalistom v srbski entiteti je tudi v interesu, da nenehno dokazujejo, da BiH ne deluje in da država ne more preživeti. V tem kontekstu zdrži ocena, da je migrantski val v bosanski krajini posledica napak na ravni države, ki bi morala migrantsko krizo reševati na Drini, ne v Bihaću. Zagata je v tem, da v srbski in bošnjaško-hrvaški entiteti niti organi pregona nimajo enakih ciljev.

Migranti ne bodo odstopili od namere, da še pred zimo rešijo svoj brezupni položaj s prebojem na ozemlje EU. Kljub okrepljenemu nadzoru meje, ki ga izvajata policiji BiH in Hrvaške, se vse več migrantom izide igra na srečo. To bi lahko postal resen varnostni izziv tudi za Slovenijo, ki je od novega kriznega žarišča oddaljena manj kot sto kilometrov. Drama beguncev, ki so obtičali v BiH, še ne polni naslovnic. Ko bodo prve ženske ali otroci zmrznili, bodo nemara tudi v EU ugotovili, da so popolnoma odpovedali.

Bruselj ne zmore sprejeti učinkovitih ukrepov za upravljanje migracij. Ni kriva migrantska kriza, ampak kriza evropskih institucij in vlad, ki se dogovarjajo zgolj o tem, kako naj obupane ljudi ustavijo pred vse bolj zatesnjenimi mejami Evrope. Solidarnost in delitev bremen sta padli na izpitu, instrumenti za legalne migracije pa ostajajo blokirani. Namesto iskanja rešitev se širi sovražna retorika.

Preberite še: