Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Komentarji

Poenotenje

Vzrok za poenotenje politike je preračunljivost. In strah pred posledicami nove energije, za katero ni jasno, kakšen politični potencial nosi v sebi.
Slovenski politični esteblišment se počuti ogroženega. FOTO: Jure Eržen
Slovenski politični esteblišment se počuti ogroženega. FOTO: Jure Eržen
5. 10. 2021 | 05:00
2:32
V slovenski politiki, za katero sicer velja nepremostljiva razklanost, smo včeraj doživeli poenotenje. Veseliti se ga sicer nikakor ne moremo, saj je vzrok zanj preračunljivost. In strah. Na eni strani strah za lastno politično preživetje, na drugi pa gre za previdnost pred morebitnimi posledicami nove energije v slovenskem prostoru, za katero ni jasno, kakšen politični potencial nosi v sebi.

Poenotenje je tako treba jemati predvsem kot dokaz, da se slovenski politični esteblišment počuti ogroženega. Tako levi kot desni. Z obeh strani so namreč letele kritike na račun predsednika republike Boruta Pahorja, ki je na pogovor – po srečanjih s tako imenovanimi petkovimi protestniki in s predstavniki nekaterih civilnih iniciativ, ki nasprotujejo vladnim ukrepom – povabil še prvaka stranke Resni.ca. Ta je populist, ki je prek družbenih omrežij in brez podpore medijev na ulice Ljubljane pretekli dve sredi spravil ogromno ljudi. V tej heterogeni množici pa niso le proticepilci, niti le nasprotniki vlade.

Kako močan je naboj sredinih protestov in kakšno vlogo bi na prihodnjih parlamentarnih volitvah lahko imel nakopičeni ljudski gnev, ki ga k sebi spretno preusmerja za zdaj le kranjski mestni svetnik, še ni mogoče napovedati. Glede na odzive pa se zdi, da je žebljico na glavico pred dnevi zadel sogovornik, ki je dejal, da Janez Janša za opozicijo morebiti ni tisto najhujše, kar se ji lahko zgodi.

image_alt
Janša morda ni najslabše, kar se lahko zgodi opoziciji


V političnih krogih je včeraj prevladovalo mnenje, da je šel predsednik države, ki prisega na dialog in sodelovanje, predaleč in da je povečal politično moč zanikovalcev znanosti, nasprotnikov vladnih ukrepov in proticepilcev.

Javnomnenjske analize kažejo, da približno 40 odstotkov volilnih upravičencev predstavljajo ljudje, ki običajno ne volijo ali sploh ne volijo – in prav te nagovarja populistični politik –, in pri tem delu volilnega telesa so bile etablirane politične stranke doslej razmeroma neuspešne. Ob negotovi politični usodi, ko kar petim strankam od devetih, katerih poslanci grejejo klopi v državnem zboru, grozi, da na volitvah ne bodo prestopile parlamentarnega praga, je strah povsem logičen.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Aktualne in poglobljene vsebine, ki vam pomagajo razumeti svet – za 14,99 EUR na mesec!
NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine