Sladko-grenke skrbi
Ljubljanske perspektive.
Odpri galerijo
Karikatura: Marko Kočevar
Sodeč po trenutnem stanju na ljubljanskem nepremičninskem trgu kot najbolj obleganem v državi, se tako investitorjem stanovanjske gradnje za trg kot gradbincem ni treba bati recesije vsaj še nekaj let. Stanovanjski kompleksi, kot so Ypsilon, Luwigana ali Belle vie, ki so v zaključni fazi, so bili namreč kljub visokim cenam skoraj vsi razprodani že pred začetkom gradnje.
Izjeme so le stanovanja, katerih cena se vrti okoli milijona evrov. Za med gredo tudi manjše soseske, mini večstanovanjski bloki, hiše in druge cenejše stanovanjske novogradnje. Kupcev z denarjem je dovolj, prav tako investitorjev, ki so sposobni brez velikih tveganj izpeljati nakupe zemljišč in zatem gradnje manjših ali večjih kompleksov. Da gradnja ne poteka hitreje, kot bi si želeli kupci, gre pripisati predvsem investitorjem, ki čakajo na ugoden trenutek, da se je lotijo. Investitor, ki bo gradil stolpnici ob Litostrojski cesti, je tako nanj čakal kar 12 let. Hkrati je dal vedeti, da stolpnic ob bežigrajski Astri kljub sprejetemu občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu še ne bo gradil. Ko bo končal projekt v Šiški in zanj dobil denar od prodanih stanovanj, bo šele morda začel uresničevati svoj projekt na zalogi. Enako počnejo tudi drugi večji investitorji.
Podjetje Kostak iz Krškega, ki je prodalo vsa stanovanja v kompleksu Zelene Jarše, je, denimo, počakalo, da je najprej dobilo 17 milijonov evrov kupnin, denar pa bo v gradnjo podobnega kompleksa ob pravkar končanem vložilo šele zdaj. Marsikateri projekt pa poteka počasneje tudi zaradi vse hujšega pomanjkanja gradbene operative. Gradbinci so (ali bodo) namreč polno zasedeni tudi zaradi začetka državnih in mestnih kohezijskih cestnih in komunalnih projektov, ki bodo v Ljubljani potekali prihodnjih nekaj let.
Da je gradnja počasnejša od želja kupcev, gre pripisati investitorjem, ki čakajo na ugoden trenutek, da se je lotijo.
Izjeme so le stanovanja, katerih cena se vrti okoli milijona evrov. Za med gredo tudi manjše soseske, mini večstanovanjski bloki, hiše in druge cenejše stanovanjske novogradnje. Kupcev z denarjem je dovolj, prav tako investitorjev, ki so sposobni brez velikih tveganj izpeljati nakupe zemljišč in zatem gradnje manjših ali večjih kompleksov. Da gradnja ne poteka hitreje, kot bi si želeli kupci, gre pripisati predvsem investitorjem, ki čakajo na ugoden trenutek, da se je lotijo. Investitor, ki bo gradil stolpnici ob Litostrojski cesti, je tako nanj čakal kar 12 let. Hkrati je dal vedeti, da stolpnic ob bežigrajski Astri kljub sprejetemu občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu še ne bo gradil. Ko bo končal projekt v Šiški in zanj dobil denar od prodanih stanovanj, bo šele morda začel uresničevati svoj projekt na zalogi. Enako počnejo tudi drugi večji investitorji.
Podjetje Kostak iz Krškega, ki je prodalo vsa stanovanja v kompleksu Zelene Jarše, je, denimo, počakalo, da je najprej dobilo 17 milijonov evrov kupnin, denar pa bo v gradnjo podobnega kompleksa ob pravkar končanem vložilo šele zdaj. Marsikateri projekt pa poteka počasneje tudi zaradi vse hujšega pomanjkanja gradbene operative. Gradbinci so (ali bodo) namreč polno zasedeni tudi zaradi začetka državnih in mestnih kohezijskih cestnih in komunalnih projektov, ki bodo v Ljubljani potekali prihodnjih nekaj let.
