Tretji človek v ozadju nemško-ruske »realpolitike«

Prvi bilateralni obisk ruskega predsednika Vladimirja Putina v Nemčiji po zasedbi Krima kaže, kako zelo se je po nastopu ameriškega predsednika Donalda Trumpa spremenil položaj v Evropi in svetu. ZDA nenadoma niso več dobrohotna velesila, ki je sedem desetletij po drugi svetovni vojni skrbela za demokratične države sveta ter celo za ceno lastnega odrekanja povečevala blagostanje vseh, ampak je s Trumpovo mantro »najprej Amerika« že kar grožnja Nemčiji in vsej Evropski uniji. Celo nekateri nemški konservativno-liberalni kritiki skupne evropske valute zdaj verjamejo, da je ta z EU vred zadnja obramba pred trumpovskimi valutnimi in trgovinskimi vojnami proti posameznim evropskim državam.

To še ne pomeni, da se je dolgoletna občudovalka ameriškega političnega in gospodarskega modela iz kanclerske palače otoplila do Rusije, saj Angela Merkel dosledno obsoja aneksijo Krima in drugo napadalno politiko predsednika Putina. A se nemška kanclerka tudi grenko zaveda, da ZDA med razplamtevanjem številnih starih in novih kriz morda ne bodo več avtomatično pomagale Evropi. Ukrajino pri tem v nemški optiki že skoraj prehiteva Sirija, kjer ruski zaveznik predsednik Asad na severu države grozi s še eno človekoljubno katastrofo in morebitnimi novimi valovi beguncev. Trump je močno zapletel tudi položaj v Turčiji, ki si zaradi aretacije ameriškega pastorja Andrewa Brunsona in druge dvomljive politike predsednika Erdoğana morda res zasluži pošteno lekcijo, a tudi ameriške sankcije proti tej državi Evropi lahko prinesejo več sto tisoč novih beguncev.

Nemška socialdemokratska prvakinja Andrea Nahles že omenja pomoč Turčiji, čeprav Natova članica ob vstopu v Črno morje sklepa vse več orožarskih poslov z Rusijo. Putin ima v žepu še druge strateške in politične adute. Tik pred prihodom v Meseberg je kot gost na poroki avstrijske zunanje ministrice pokazal, da v nekaterih evropskih državah nacionalisti dobesedno plešejo po njegovem taktu, nemška različica avstrijskih svobodnjakov pa je vse močnejša Alternativa za Nemčijo, ki se za svoj neverjetni vzpon iz nič na položaj tretje stranke v bundestagu lahko zahvali tudi begunski krizi.

Sredinska Nemčija ima v odnosu z Rusijo v rokah mogočen korenček, kljub velikemu nasprotovanju številnih evropskih držav in ZDA se namreč bojuje za plinovod Severni tok 2 neposredno iz Rusije do njenega ozemlja. Putinova država je življenjsko odvisna od izvoza fosilnih goriv, a morajo v Berlinu paziti, da ne bodo ogrozili lastnega gospodarstva. Morebitne sankcije ZDA bi zabolele še bolj kot tiste proti Iranu, pa se številna nemška podjetja kljub vladnim zagotovilom že umikajo iz perzijske države. Severni tok 2 lahko ogrozi tudi »zaklad Evropo«, kot združevanje stare celine vidi kanclerka, saj se številne ruske sosede bojijo Kremlja in Nemčiji očitajo približevanje z njim.