Z drobnimi koraki na dolgo pot

Vsem je jasno, da je pot do svetle evropske prihodnosti še zelo dolga.
Fotografija: Tanja Fajon je prejela priznanje mecena inštituta Adila Zulfikarpašića za celovit prispevek k promociji BiH in njenih vrednot. FOTO: Thomas Trutschel/Reuters
Odpri galerijo
Tanja Fajon je prejela priznanje mecena inštituta Adila Zulfikarpašića za celovit prispevek k promociji BiH in njenih vrednot. FOTO: Thomas Trutschel/Reuters

»Prihodnost Bosne in Hercegovine ter vseh držav Balkana je nesporno v Evropski uniji in zvezi Nato,« je včeraj med govorom v Bošnjaškem inštitutu v Sarajevu povedala slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon, ki so ji izročili priznanje mecena tega inštituta Adila Zulfikarpašića za celovit prispevek k promociji BiH in njenih vrednot. Naklonjenost Slovenije Zahodnemu Balkanu in iskrena prizadevanja slovenske diplomacije, da BiH pridobi status kandidatke za članstvo v Evropski uniji, naši državi priznavajo pripadniki vseh treh bosansko-hercegovskih konstitutivnih narodov.

image_alt
Tanja Fajon balkansko turnejo začenja v Sarajevu

Fajonovi vse tri strani, ki z velikimi mukami iščejo soglasja pri najbolj elementarnih vprašanjih o delovanju družbe, priznavajo odlično poznavanje problematike Balkana. Obenem pa je, sočasno z naklonjenostjo slovenskim prizadevanjem, z vseh strani slišati dvome o dosegu in moči diplomacij malih prijateljev, kot je Slovenija. Iskrenost malih prijateljev cenijo, a se zavedajo resnične moči velikih in glasnih nasprotnikov širitve Unije na jugovzhod, med katerimi prednjačita Francija in Nizozemska. Vsem je jasno, da je pot do svetle evropske prihodnosti še zelo dolga, zato bi bili bolj kot lepih besed veseli praktičnih daril. Denimo cenejših pogovorov v evropskih mobilnih omrežjih in lažjega priznavanja šolskih in visokošolskih spričeval, kar bi posameznikom olajšalo potovanje in delo v EU, če že njihove države tam še dolgo ne bo.

Poleg velikih nasprotnikov širitvi med članicami EU se vsi vpleteni zelo dobro zavedajo tudi nasprotovanja, ki ga predvsem širitvi zvezi Nato ne skriva v srbskem delu BiH močno vplivna Moskva. Prejemnica priznanja Adila Zulfikarpašića gotovo ve, da je bil soustanovitelj bošnjaške stranke SDA rojen v Foči, da so ga leta 1942 v Sarajevu, tedaj komaj 21 let starega partizana, ustaši zajeli, mučili in obsodili na smrt, a so ga pomilostili in zaprli tudi zato, ker so mu brata ubili četniki. Foči in številnim drugim krajem v Republiki Srbski danes vladajo potomci četnikov, ki odkrito slavijo Putina in v Haagu obsojene vojne zločince. Od njih bi bilo naivno pričakovati, da se bodo trudili uresničiti vizijo Fajonove iz prvega stavka tega besedila.