Zlovešče petje

Balkan ni sod smodnika in Sarajevo ni evropski Jeruzalem. To je misel nekdanjega branilca Sarajeva, upokojenega bošnjaškega generala, Srba po rodu, Jovana Divjaka. V razmerah splošnega strahu pred nevarnostmi vseh barv, ki k nam menda prihajajo z juga in vzhoda, se takšna misel komu lahko zdi kot blodnja starčka.

Toda 81-letni Divjak je vse prej kot nebogljen starček. Vitalen in načitan sogovornik vztraja, da Sarajeva ni mogoče primerjati z Jeruzalemom. Tam so štiri religije v nenehnem konfliktu, ulice pa so polne ljudi z dolgocevnim orožjem. V Sarajevu lahko mirno hodite po ulicah, nihče vam ne bo nič storil, ni bombnih napadov in nevarnosti, da vas ustreli izraelski vojak, ker se napačno pišete. Čeprav smo si pripadniki različnih narodov na tem območju podobni, nismo bratje, in tudi zaradi vojnih spopadov smo se nehali slepiti, da smo. Smo pa z malo pameti lahko dobri sosedje.

Mir za Bosno in za Evropo nima alternative. Dosledno zatiranje fašizmov vseh barv in vztrajanje na evropski poti je edini recept, ki v Bosni in Hercegovini lahko ohrani krhek mir. To so nam razumni ljudje različnih narodnosti, s katerimi smo se srečali v Sarajevu prejšnji konec tedna, ponovili ničkolikokrat.

Potem pa smo odšli na Erdoğanov miting. Kupi turških zastav, slike velikega vodje, himne vodij … Ikonografija iz nekih drugih časov, ki se je z nekimi drugimi liki in simboli dovolj dobro spomnimo tudi pri nas. »Ena zastava! En narod! En vodja!« Ta slogan je navdušena več kot desettisočglava množica vpila med dogodkom. Zveni kot nekaj, kar smo že slišali pred dobrimi osmimi desetletji. In tisto se ni dobro končalo.