Država naj polno financira zasebne šole
Bela knjiga o šolstvu iz leta 2011 ni prinesla nobenih otipljivih premikov v smeri od nevtralnosti k pluralnosti šole.
Odpri galerijo
Za prehod iz svinčenih časov v demokracijo določila o financiranju zasebnih šol sploh niso bila slaba. Foto Leon Vidic
Leta 1995 je izšla Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Sloveniji in na njeni podlagi leta 1996 še zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI). V njem 10. člen za izvajanje javno veljavnih programov omogoča delovanje državnih šol in zasebnih šol s koncesijo. 86. člen določa 85-odstotno financiranje programov, ki se izvajajo v zasebnih šolah. Za tisto obdobje, ki je bilo prehod iz svinčenih časov v demokracijo, taka določila sploh niso bila slaba.
Toda za demokracijo je prav, da se razvija, in to z neko spodobno hitrostjo. Leta 2011 je izšla naslednja Bela knjiga o šolstvu, ki pa ni prinesla nobenih otipljivih premikov v smeri od nevtralnosti k pluralnosti šole. Kljub temu da danes vemo, da v družbi nismo samo taki, ki verjamejo v parole sodobne šole – v olimpijsko načelo Hitreje, višje, močneje, v znanstveni in tehnološki razvoj ter v skrb za zdravo življenje sebe in skrb za dostojno življenje svoje družine –, ampak smo v družbi tudi verni, ki pa verjamemo, da zgornja načela ne zadoščajo za resnični napredek družbe in medsebojnih odnosov.
Verjamemo namreč, da bo do večjega blagostanja in zadovoljstva ljudi prišlo šele takrat, ko si bomo upali priznavati dobrega boga, naše šibkosti in grehe pred njim, naše darove in talente, ki so nam dani od njega, ter ko bomo z večjo občutljivostjo pristopali do tistih, ki niso naši najbližji ali so morda celó zapostavljeni. Priznavanje tega pa 72. člen ZOFVI v državni šoli onemogoča. Zato je edina možnost 100-odstotno financiranje programa zasebnih šol (obveznega in razširjenega dela), da bo dosežena enakopravnost pogledov in s tem uresničitev 14. člena ustave o enakopravnosti državljanov. Pravzaprav bi bilo za doseganje tega potrebno tudi 100-odstotno financiranje stavb in njihovega vzdrževanja ter opreme zasebnih šol.
Žalostno je, ko na raznih forumih zasledimo mnenja neukih ljudi, da mi, zagovorniki pluralnosti, odžiramo sredstva njim. Ne uvidijo, da smo tudi mi davkoplačevalci in da oni odžirajo sredstva nam. Če pa že oni tega ne razumejo, bi morali to razumeti vsaj izobraženi ljudje: uredniki omenjenih forumov ter vodilni v šolstvu in v šolskem sindikatu.
Toda za demokracijo je prav, da se razvija, in to z neko spodobno hitrostjo. Leta 2011 je izšla naslednja Bela knjiga o šolstvu, ki pa ni prinesla nobenih otipljivih premikov v smeri od nevtralnosti k pluralnosti šole. Kljub temu da danes vemo, da v družbi nismo samo taki, ki verjamejo v parole sodobne šole – v olimpijsko načelo Hitreje, višje, močneje, v znanstveni in tehnološki razvoj ter v skrb za zdravo življenje sebe in skrb za dostojno življenje svoje družine –, ampak smo v družbi tudi verni, ki pa verjamemo, da zgornja načela ne zadoščajo za resnični napredek družbe in medsebojnih odnosov.
Verjamemo namreč, da bo do večjega blagostanja in zadovoljstva ljudi prišlo šele takrat, ko si bomo upali priznavati dobrega boga, naše šibkosti in grehe pred njim, naše darove in talente, ki so nam dani od njega, ter ko bomo z večjo občutljivostjo pristopali do tistih, ki niso naši najbližji ali so morda celó zapostavljeni. Priznavanje tega pa 72. člen ZOFVI v državni šoli onemogoča. Zato je edina možnost 100-odstotno financiranje programa zasebnih šol (obveznega in razširjenega dela), da bo dosežena enakopravnost pogledov in s tem uresničitev 14. člena ustave o enakopravnosti državljanov. Pravzaprav bi bilo za doseganje tega potrebno tudi 100-odstotno financiranje stavb in njihovega vzdrževanja ter opreme zasebnih šol.
Žalostno je, ko na raznih forumih zasledimo mnenja neukih ljudi, da mi, zagovorniki pluralnosti, odžiramo sredstva njim. Ne uvidijo, da smo tudi mi davkoplačevalci in da oni odžirajo sredstva nam. Če pa že oni tega ne razumejo, bi morali to razumeti vsaj izobraženi ljudje: uredniki omenjenih forumov ter vodilni v šolstvu in v šolskem sindikatu.
