Graditeljska megalomanija ogroža koristi občanov in narave
Prebivalci Brkinov in uprava RP Škocjanske jame so proti zajezitvi Suhorce in Padeža.
Odpri galerijo
Vplivno območje Regijskega parka Škocjanske jame je v naravnem in kulturnem smislu zaokrožen prostor, zato ga je treba pustiti naravi in domačinom. Foto Mavric Pivk/Delo
V večernem dnevniku na RTV Slovenija smo v sredo, 21. oktobra, izvedeli, da je ministrstvo za okolje in prostor že podpisalo pogodbo v vrednosti skoraj 5 milijonov evrov za izdelavo projektne, prostorske in investicijske dokumentacije do faze za pridobitev gradbenega dovoljenja za investicijski projekt »Ureditev oskrbe prebivalstva s pitno vodo slovenske Istre in kraškega zaledja«.
V projektni dokumentaciji bodo obdelane različne opcije oskrbe z vodo (Klariči, Ilirska Bistrica, Malni), toda osrednje mesto ima zajezitev na Suhorci in morebitna manjša zajezitev na Padežu. Proti tej možnosti so prebivalci Brkinov in uprava Regijskega parka Škocjanske jame, saj bi pregrada stala v vplivnem območju parka. Predstavnika obeh sta nasprotovanje jasno izrazila.
V kratkem spletnem povzetku projekta je omenjeno, da bi akumulacija na Suhorci lahko pripomogla k morebitnemu pomanjkanju vode na Krasu. Ker gre za zavajanje, je pomembno vedeti, da je hidrogeolog Geološkega zavoda Slovenije dr. Janko Urbanc, ki že dolga leta strokovno nadzira vodno črpališče v Klaričih pri Brestovici, v Delu dne 22. avgusta objavil članek »Klariči pri Brestovici – prezrti vir pitne vode«, kjer na koncu dobesedno zapiše: »Rezultati črpalnega poskusa v Brestovici so torej nedvomno pokazali, da je iz vodonosnika mogoče črpati najmanj 565 litrov podzemne vode na sekundo tudi v poletnih sušnih razmerah. Voda je dobre kakovosti in primerna za oskrbo prebivalstva. Trenutno vodovod za oskrbo slovenskega krasa potrebuje dobrih 100 litrov na sekundo, za občasne dobave vode na slovensko obalo pa porabi okoli 110 litrov na sekundo, neizkoriščenih ostaja torej približno 360 litrov kakovostne pitne vode na sekundo. Presežke pitne vode bi bilo mogoče uporabiti kjerkoli na območju jugozahodne Slovenije.« Sic!
Omenjeni članek je ostal v javnem prostoru prezrt, prezrto je glede na odločitev ministrstva za okolje in prostor ostalo tudi poročilo o raziskavah v Klaričih iz leta 2009, ki jih je vodil dr. Urbanc.
Za potrebe obalnih občin in kraškega zaledja so na razpolago presežki vode v že obstoječih črpališčih v Klaričih, Ilirski Bistrici in Malnih. Razmišljanje o zajezitvi Suhorce in Padeža je nepotrebno in kaže na evidenten vpliv gradbenega lobija. Ob obstoječih vodnih virih je vsak strošek za ugotavljanje primernosti gradnje pregrade in vzporednih objektov v prečudovitih dolinah Suhorce in Padeža popolnoma odveč. Primerna bi bila le trajna in dokončna odpoved tej možnosti. Glede na ugotovitve dr. Urbanca zveni omemba, da bi iz zajetja Suhorce nadomestili morebitno pomanjkanje pitne vode v Klaričih, bizarno in podcenjujoče.
Vplivno območje Regijskega parka Škocjanske jame je v naravnem in kulturnem smislu zaokrožen prostor, zato ga je treba pustiti naravi in domačinom. Vsak denar za študijo o primernosti zajezitve na tem prostoru je zato norčevanje iz naravovarstvenih in kulturnih vzgibov, zaradi katerih je bil ustanovljen Regijski park Škocjanske jame.
Kar se tiče pravice občanov do zdrave pitne vode, je povsem jasno, da je voda iz imenovanih kraških virov primernejša od akumulacije na flišnih kamninah v Brkinih, kjer bi se zaradi meteorskega izplakovanja površja nabirale za jezom velike količine organskih odpadkov in bi bili stroški čiščenja neprimerno visoki.
Odgovorna oseba za tak razvoj dogodkov je minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak, ki bi moral skrbeti predvsem za okolje in prostor, v propozicijah k omenjenemu projektu pa se jasno vidi, da je dal prednost zajezitvi Suhorce, kar je v nasprotju z njegovo službeno zadolžitvijo in v nasprotju z naravnimi danostmi, ker je pitne vode dovolj v že obstoječih naravnih virih. Minister je imel v tem primeru odlično priložnost, da pokaže, kako je treba skrbeti za okolje, pa jo je namerno in v škodo okolja zavrgel. Zato se kot odgovorni državljan Slovenije obračam na vas, gospod minister, osebno, in zahtevam jasen in utemeljen odgovor, čemu taka odločitev.
Odgovorite jasno in nedvoumno, da bodo prizadeti občani obalnih občin in njihovi župani vedeli:
1. Zakaj bi se morali odpovedati pravici do presežne in kvalitetne pitne vode iz kraških virov in privoliti v drago ter ekološko in krajinsko neprimerno zajetje na flišu?
2. Zakaj strošek za nepotrebno in nedopustno spreminjanje državnega lokacijskega načrta na vplivnem območju Regijskega parka Škocjanskih jam?
3. Zakaj tako očitno in brez sramu dajete koncesijo graditeljski megalomaniji pod lažno krinko najboljše rešitve, ki to zagotovo ni?
Odgovorite prosim, da bomo vedeli.
V projektni dokumentaciji bodo obdelane različne opcije oskrbe z vodo (Klariči, Ilirska Bistrica, Malni), toda osrednje mesto ima zajezitev na Suhorci in morebitna manjša zajezitev na Padežu. Proti tej možnosti so prebivalci Brkinov in uprava Regijskega parka Škocjanske jame, saj bi pregrada stala v vplivnem območju parka. Predstavnika obeh sta nasprotovanje jasno izrazila.
V kratkem spletnem povzetku projekta je omenjeno, da bi akumulacija na Suhorci lahko pripomogla k morebitnemu pomanjkanju vode na Krasu. Ker gre za zavajanje, je pomembno vedeti, da je hidrogeolog Geološkega zavoda Slovenije dr. Janko Urbanc, ki že dolga leta strokovno nadzira vodno črpališče v Klaričih pri Brestovici, v Delu dne 22. avgusta objavil članek »Klariči pri Brestovici – prezrti vir pitne vode«, kjer na koncu dobesedno zapiše: »Rezultati črpalnega poskusa v Brestovici so torej nedvomno pokazali, da je iz vodonosnika mogoče črpati najmanj 565 litrov podzemne vode na sekundo tudi v poletnih sušnih razmerah. Voda je dobre kakovosti in primerna za oskrbo prebivalstva. Trenutno vodovod za oskrbo slovenskega krasa potrebuje dobrih 100 litrov na sekundo, za občasne dobave vode na slovensko obalo pa porabi okoli 110 litrov na sekundo, neizkoriščenih ostaja torej približno 360 litrov kakovostne pitne vode na sekundo. Presežke pitne vode bi bilo mogoče uporabiti kjerkoli na območju jugozahodne Slovenije.« Sic!
Omenjeni članek je ostal v javnem prostoru prezrt, prezrto je glede na odločitev ministrstva za okolje in prostor ostalo tudi poročilo o raziskavah v Klaričih iz leta 2009, ki jih je vodil dr. Urbanc.
Za potrebe obalnih občin in kraškega zaledja so na razpolago presežki vode v že obstoječih črpališčih v Klaričih, Ilirski Bistrici in Malnih. Razmišljanje o zajezitvi Suhorce in Padeža je nepotrebno in kaže na evidenten vpliv gradbenega lobija. Ob obstoječih vodnih virih je vsak strošek za ugotavljanje primernosti gradnje pregrade in vzporednih objektov v prečudovitih dolinah Suhorce in Padeža popolnoma odveč. Primerna bi bila le trajna in dokončna odpoved tej možnosti. Glede na ugotovitve dr. Urbanca zveni omemba, da bi iz zajetja Suhorce nadomestili morebitno pomanjkanje pitne vode v Klaričih, bizarno in podcenjujoče.
Leta 2008 so opravili črpalni preizkus v Klaričih. Foto Dušan Grča/Delo
Vplivno območje Regijskega parka Škocjanske jame je v naravnem in kulturnem smislu zaokrožen prostor, zato ga je treba pustiti naravi in domačinom. Vsak denar za študijo o primernosti zajezitve na tem prostoru je zato norčevanje iz naravovarstvenih in kulturnih vzgibov, zaradi katerih je bil ustanovljen Regijski park Škocjanske jame.
Kar se tiče pravice občanov do zdrave pitne vode, je povsem jasno, da je voda iz imenovanih kraških virov primernejša od akumulacije na flišnih kamninah v Brkinih, kjer bi se zaradi meteorskega izplakovanja površja nabirale za jezom velike količine organskih odpadkov in bi bili stroški čiščenja neprimerno visoki.
Odgovorna oseba za tak razvoj dogodkov je minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak, ki bi moral skrbeti predvsem za okolje in prostor, v propozicijah k omenjenemu projektu pa se jasno vidi, da je dal prednost zajezitvi Suhorce, kar je v nasprotju z njegovo službeno zadolžitvijo in v nasprotju z naravnimi danostmi, ker je pitne vode dovolj v že obstoječih naravnih virih. Minister je imel v tem primeru odlično priložnost, da pokaže, kako je treba skrbeti za okolje, pa jo je namerno in v škodo okolja zavrgel. Zato se kot odgovorni državljan Slovenije obračam na vas, gospod minister, osebno, in zahtevam jasen in utemeljen odgovor, čemu taka odločitev.
Odgovorite jasno in nedvoumno, da bodo prizadeti občani obalnih občin in njihovi župani vedeli:
1. Zakaj bi se morali odpovedati pravici do presežne in kvalitetne pitne vode iz kraških virov in privoliti v drago ter ekološko in krajinsko neprimerno zajetje na flišu?
2. Zakaj strošek za nepotrebno in nedopustno spreminjanje državnega lokacijskega načrta na vplivnem območju Regijskega parka Škocjanskih jam?
3. Zakaj tako očitno in brez sramu dajete koncesijo graditeljski megalomaniji pod lažno krinko najboljše rešitve, ki to zagotovo ni?
Odgovorite prosim, da bomo vedeli.
