Kultura na recept za zdravje in dobro počutje (2)
V Delu je bil 17. julija na šesti strani pod zgornjim naslovom objavljen zelo zanimiv članek, tudi s sporočilom, da je posebno pozornost treba posvetiti otrokom oziroma mladi generaciji, kar se mi seveda zdi sijajno.
Točno pred dvajsetimi leti (18. julija 2003) je bil sprejet pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe. Pravilnik se v 18. členu v 3. odstavku, ki govori o šolskih knjižnicah, začne s stavkom: »Knjižnično zbirko dopolnjuje z najmanj 1 knjigo na učenca na leto.«
Občasne ankete na šolah, ki jih izvaja Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS, so pokazale, da se v povprečju na šolah ta zahteva uresničuje manj kot polovično; z drugimi besedami, na leto šolarji in šolarke v šolske knjižnice v Sloveniji ne dobijo približno 120.000 knjig sodobne mladinske literature: v dvajsetih letih od sprejetja tega pravilnika to pomeni 2.400.000 knjig. Ta »kultura na recept«, predpisana pred dvajsetimi leti, se v naših razmerah ne izvaja, odtegovanje dobrih knjig mladim ljudem se je dodobra učvrstilo. Nedvomno ni v ponos ne odločevalcem ne tistim, ki tarnajo, da mladi ne berejo.
Februarja letos je bil sprejet pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične javne službe, ki o šolskih knjižnicah ne govori. (Naivno) sklepam, da za šolske knjižnice še velja pravilnik, star dvajset let. Ali bi morda »kultura na recept«, preden gre v nove delovne zmage, za začetek odpravila poraze, ki jih mirno gledamo dve desetletji?
