Na daleč se vidi, kateri starši otrokom berejo

Koliko, kaj in kako bodo otroci brali, je zelo povezano s tem, koliko, kaj in kako berejo njihovi starši. To dokazujejo raziskave, mladi prostovoljci, ki so sodelovali v projektu Polet s knjigo, pa so to opazili tudi pri delu z otroki v vrtcih. Kot pravi vodja projekta Kristjan Veber, se je zlasti po epidemiji zelo dobro videlo, kateri starši so svojim otrokom med epidemijo brali.

Projekti v šolah niso dovolj, vsa družba mora več brati

Projekt je v celoti financirala Evropska unija preko Evropske solidarnostne enote, namenjen pa je bil ozaveščanju o bralni kulturi, bralni in družinski pismenosti. Več delavnic Brati in obstati so Izvedli v srednjih šolah, Celjskem mladinskem centru ter Dijaškem in študentskem domu Celje. Gostili so več slovenskih avtorjev in ilustratorjev, pripravljali so bralne urice na otroškem in mladinskem oddelku Osrednje knjižnice Celje. Drugi del projekta je bil humanitaren. Za otroke in družine v stiski so za spodbujanje branja zbrali več kot 700 kakovostnih knjig. Kot pravi Veber, so jih nekaj že podarili: »Nekaj pa jih še bomo podarili centrom za socialno delo, varnim hišam, materinskim domovom.«

Osnovni cilj projekta je bil priprava priročnika za spodbujanje družinske pismenosti. Pri projektu so sodelovali študenti mariborske pedagoške fakultete, pri priročniku pa tudi študenti mariborske filozofske fakultete ter profesorici mariborske pedagoške fakultete doc. dr. Janja Batič in mentorica projekta red. prof. dr. Dragica Haramija.

Kristjan Veber: »Ključno je, da starši delujejo kot bralni zgled.« FOTO: osebni arhiv

V priročniku, ki je brezplačen in tudi prosto dostopen na spletni strani Celjskega mladinskega centra, je devet tem, ki so pomembne v otrokovem življenju, ob njih pa so predstavljene slikanice, ki obravnavajo posamezno temo. Otroci spoznavajo smrt, različne družine, čustva, letne čase, prijateljstvo …

Branje za kuho …

Veber pravi, da lahko priročnik uporabljajo vzgojitelji, učitelji prve triade za spodbujanje bralnih navad, vendar je predvsem namenjen staršem: »Že za to, da lahko nekaj skuhaš, spečeš, moraš kar dobro brati, da znaš slediti včasih precej zapletenemu receptu. Ključno pa je, da starši delujejo kot bralni zgled. Otroci nas posnemajo. Naj ne posnemajo staršev, kako so na telefonih, ampak kako berejo knjigo.«

Pismenost, ključ do izhoda iz revščine

Priročnik vsebuje tudi 28 priprav z dejavnostmi, ki jih lahko izvajamo ob neki temi, in vprašanja, ki so iztočnice za pogovor z otrokom. Na tem področju je bilo med epidemijo največ razlik, pravi Veber: »Takrat smo veliko delali v vrtcih. Dobil sem skupino triletnikov. Ko smo se pogovarjali, nisem mogel verjeti, da je njihov govor tako slab. Vsi smo se trudili, da smo veliko brali in izvajali veliko jezikovnih aktivnosti, da smo vsaj malo izboljšali stanje. Se je pa odlično videlo, kateri starši so svojim otrokom med korono brali, kateri ne. Tu so kilometri razlike! Otroci, ki so jim veliko brali, so nazaj prišli praktično brez težav, manjkal jim je le socialni stik. Če se ne bere doma, se to takoj opazi.«

… in zdravje

V projektu so sodelovali s celjskimi javnimi vrtci, kjer so izvedli vse priprave, ki so v priročniku. Sodelovali pa so tudi z Zdravstvenim domom Celje, pravi Veber: »Želeli smo, da bi tudi zdravniki spodbujali branje. Kot je rekel Richard Steele, je namreč branje za duha to, kar je telovadba za telo. To je bilo tudi lani geslo nacionalnega meseca skupnega branja. Če spodbujamo zdrav način življenja pri prehrani in gibanju, pa spodbujajmo še branje.« V ZD Celje so tako v otroškem dispanzerju priročniki in letaki za spodbujanje branja dobili svoj kotiček.

Velik upad bralne pismenosti slovenskih četrtošolcev

Kako je možno, da je bralna pismenost še vedno tako slaba in se celo slabša, kakor kaže zadnja raziskava bralne pismenosti četrtošolcev, če imamo vrsto projektov in dobro mrežo javnih knjižnic, se čudi tudi Veber. Opozarja pa, da je treba izbirati kakovostno literaturo: »Večkrat starši izberejo slabo literaturo. Knjige z zgrešenimi naslovi, zgrešenimi besedili, s katastrofalnimi prevodi, kičastimi ilustracijami. Te knjige dobiš za nekaj evrov, medtem ko kakovostna literatura stane. Prav zato spodbujam vse, da se raje oglasijo v knjižnici, knjižnice izvajajo nešteto brezplačnih programov za otroke, kjer jim lahko predstavijo branje.«