Ne dovolimo avtoritarne države!
Izjava članic in članov Katedre za analitsko sociologijo na FDV: Za nedavni praznik kulture demonstracija represije!
Odpri galerijo
Ostro obsojamo vsakdanje izkazovanje nasilja, ustrahovanja in kaznovanja, kakršnemu smo bili priča tudi ob prazniku kulture. Foto Blaž Samec/Delo
Ostro obsojamo vsakdanje izkazovanje nasilja, ustrahovanja in kaznovanja, kakršnemu smo bili priča tudi ob prazniku kulture.
Vedno več dogajanja v zadnjem času sproža vprašanja, kdaj smo postali družba, v kateri je raba represivnih organov za ustrahovanje in kaznovanje prebivalstva nekaj običajnega?
Na kulturni dan, 8. februarja 2021, se je čez prazno Metelkovo mesto, ki jo Mestna občina Ljubljana opisuje kot »najpomembnejšo gonilno silo alternativne kulture v slovenski prestolnici«, nekaj pred 19:00 sprehodilo okoli 40 bojno opremljenih in oboroženih policistov. Tam so brez jasnih indicev ali naloga s strani pristojnih institucij razbijali po vratih lokalov in poskušali vstopiti v njihove prostore. Ko so jih začeli mimoidoči snemati, so policisti odšli. »Gre za običajno kontrolo. Policisti so opravljali varovanje, pri tem pa ni bilo hujših kršitev javnega reda in miru«, so pohod oboroženih policistov v središču mesta opisali na Policijski upravi Ljubljana.
30. januarja so prebivalci Zasavja v Trbovljah organizirali javni shod, na katerem so izrazili nestrinjanje s stihijsko vladno politiko zapiranja šol v času epidemije. Na kraju shoda policisti niso opravljali nadzora. Naslednji dan je policija na podlagi zbranih obvestil in ogledov posnetkov pričela z obiskovanjem udeležencev na domu in podajanjem glob za kršenje Zakona o nalezljivih boleznih. Šlo naj bi za običajen prekrškovni postopek.
28.januarja ob 23.30 so policisti v Ljubljani na podlagi zakona o nalezljivih boleznih s kaznijo 400 evrov zaradi kršenja policijske ure oglobili brezdomca. Na policijski upravi Ljubljana so kazen obrazložili s trditvijo, da imajo brezdomci zavetišča, ki jih običajno uporabljajo. Dodali so, da kršitve prepovedi zbiranja in gibanja redno spremljajo, kršilce opozarjajo, ob hujših in ponavljajočih kršitvah pa izrečejo tudi kazni. Postopanje policije je tako običajno in ne odstopa od ustaljene prakse. Skrb za ranljive skupine ljudi na družbenem obrobju so zamenjali ukrepi kaznovanja ljudi brez doma.
19. januarja nekaj pred 7:00 uro zjutraj je na območju Avtonomne tovarne Rog prispelo več predstavnikov varnostnih služb in začelo s praznjenjem prostorov. Kmalu so se jim pridružili močno opremljeni policisti, ki so uporabnikom prostorov preprečili vstop in omogočili vzpostavitev gradbišča. Izselitev iz prostorov je bila izvršena samovoljno in brez naloga ustreznega organa, ravno tako pa se v postopku ni zaščitilo posestne pravice uporabnikov. Nasilno izselitev je policija opisala kot običajen postopek, v katerem so bili primorani uporabiti prisilna sredstva. Tudi solzivec.
Že nekaj mesecev se po Sloveniji vrstijo različne oblike izražanja nestrinjanja z vladnimi politikami: protesti, vožnja z avtomobilom ali kolesom, hupanje, nošenje okrašenih dežnikov, polaganje papirnatih stopal pred parlament, branje ustave. Vse oblike izražanja mnenj policija pospremi z globami, popisovanjem, občasno pa tudi s solzivcem, aretacijami in nasilno odstranitvijo. Policija politiko kaznovanja shodov opisuje kot običajne postopke po zakonu o nalezljivih boleznih in zZakonu o javnem redu in miru.
Kdaj smo postali družba, v kateri je raba represivnih organov za ustrahovanje in kaznovanje prebivalstva nekaj običajnega? Do nedavnega je policija javna zbiranja in shode varovala in jih ni preprečevala. Leta 2016 policisti niso sodelovali v samovoljni in protipravni izselitvi uporabnikov tovarne Rog ter so zavarovali njihovo posest. Po ulicah se niso sprehajali oboroženi kordoni policistov. Udeležba shoda ni vodila v obisk policije na domu in udeleženci niso prejemali glob. Brezdomci so lahko brez večjega strahu pred policijo noč preživeli v skupini in na prostem. Prekerno zaposleni delavec dostavljalskega podjetja pa je lahko na javnem prostoru v miru pojedel malico. Od kdaj to ni več normalno in vsakdanje? Odgovor poznamo in nanj ne pristajamo - ne pristajamo na strahovlado!
Kaznovanje, ustrahovanje, samovolja, aretacije in raba drugih prisilnih sredstev postanejo običajne samo v pogojih, ko policija ni več branik zakonitosti, ampak postane branik samovoljne oblasti pred državljani. Vsi navedeni primeri zadnjega meseca nakazujejo, da so represivni organi postali orodje v rokah vladajoče politike in njenih partikularnih ciljev. Ko se oblast in njene politike ne morejo več legitimirati z razumom, voljo ljudstva ali vsaj z zakonitostjo postopkov, se ta začne po podporo zatekati k verbalnem in fizičnem nasilju. Ko oblast uporablja orodja države za lastno okoriščanje in za napad na različne družbene institucije, začne v strahu pred ljudstvom preprečevati kritiko, svobodo govora in vse, še tako simbolične geste upora.
Ne moremo in ne bomo pristali na novo običajnost, v kateri nas policija z namenom zaščite samovoljnih oblastnikov vsakodnevno ustrahuje. Ne želimo in ne zaslužimo si živeti v družbi, kjer bo stik z represivnimi organi postal nekaj običajnega in normalnega. Ne pristanemo na novo realnost strahu, negotovosti in utišanja. Zato ne bomo v tišini spremljali zlorabe represivnih organov in postopne normalizacije avtoritarnih prijemov oblasti.
Ko samovolja oblasti postane dejstvo, policijsko nasilje postane običajno. Ne boste nam vsilili avtoritarne države!
mag. Klemen Ploštajner, dr. Simona Zavratnik, mag. Otto Gerdina, dr. Mitja Hafner Fink, dr. Marjan Hočevar, dr. Hajdeja Iglič, mag. Ana Jagodic, dr. Maca Jogan, dr. Drago Kos, dr. Metka Mencin-Čeplak, dr. Nina Perger, dr. Tanja Rener, dr. Alenka Švab, dr. Samo Uhan, dr. Andreja Živoder
Sopodpisniki izjave: dr. Peter Stanković, dr. Anja Zalta, Sanja Fidler, dr. Sanja Cukut Krilić, dr. Vesna Leskovšek, Miroslav Šibilja, mag. Julijana Zimic, Sandra Stanjko, dr. Aidan Cerar, Simeona Kobal, Mateja Vavtar, dr. Bojana Lobe, dr. Igor Ž. Žagar, dr. Barbara Vodopivec, Neva Kmet, dr. Mojca Kovač Šebart, Simona Lešnjak, mag. Ljiljana Radosavljević, dr. Jernej Amon Prodnik, Iva Padar, dr. Igor Vobič, Tjaša Podpečan, Marjetka Berlič, Alenka Bartulovic, Darja M. Lukman, Erno Mikolavčič, Lea Pleteršek, Nataša Nikolić, mag. Sinja čož, dr. Vesna Mikolič, dr. Damjan Mandelc, Meta Kojc, dr. Martin Pogačar, Meta Kastelic, Janez Križaj, mag. Suzana Tratnik, Alen Ožbolt, dr. Ana Kralj.
Številne posameznice in posamezniki so izjavo podpisali tudi preko spletne peticije, kjer se podpisi še naprej zbirajo.
Vedno več dogajanja v zadnjem času sproža vprašanja, kdaj smo postali družba, v kateri je raba represivnih organov za ustrahovanje in kaznovanje prebivalstva nekaj običajnega?
Na kulturni dan, 8. februarja 2021, se je čez prazno Metelkovo mesto, ki jo Mestna občina Ljubljana opisuje kot »najpomembnejšo gonilno silo alternativne kulture v slovenski prestolnici«, nekaj pred 19:00 sprehodilo okoli 40 bojno opremljenih in oboroženih policistov. Tam so brez jasnih indicev ali naloga s strani pristojnih institucij razbijali po vratih lokalov in poskušali vstopiti v njihove prostore. Ko so jih začeli mimoidoči snemati, so policisti odšli. »Gre za običajno kontrolo. Policisti so opravljali varovanje, pri tem pa ni bilo hujših kršitev javnega reda in miru«, so pohod oboroženih policistov v središču mesta opisali na Policijski upravi Ljubljana.
30. januarja so prebivalci Zasavja v Trbovljah organizirali javni shod, na katerem so izrazili nestrinjanje s stihijsko vladno politiko zapiranja šol v času epidemije. Na kraju shoda policisti niso opravljali nadzora. Naslednji dan je policija na podlagi zbranih obvestil in ogledov posnetkov pričela z obiskovanjem udeležencev na domu in podajanjem glob za kršenje Zakona o nalezljivih boleznih. Šlo naj bi za običajen prekrškovni postopek.
28.januarja ob 23.30 so policisti v Ljubljani na podlagi zakona o nalezljivih boleznih s kaznijo 400 evrov zaradi kršenja policijske ure oglobili brezdomca. Na policijski upravi Ljubljana so kazen obrazložili s trditvijo, da imajo brezdomci zavetišča, ki jih običajno uporabljajo. Dodali so, da kršitve prepovedi zbiranja in gibanja redno spremljajo, kršilce opozarjajo, ob hujših in ponavljajočih kršitvah pa izrečejo tudi kazni. Postopanje policije je tako običajno in ne odstopa od ustaljene prakse. Skrb za ranljive skupine ljudi na družbenem obrobju so zamenjali ukrepi kaznovanja ljudi brez doma.
19. januarja nekaj pred 7:00 uro zjutraj je na območju Avtonomne tovarne Rog prispelo več predstavnikov varnostnih služb in začelo s praznjenjem prostorov. Kmalu so se jim pridružili močno opremljeni policisti, ki so uporabnikom prostorov preprečili vstop in omogočili vzpostavitev gradbišča. Izselitev iz prostorov je bila izvršena samovoljno in brez naloga ustreznega organa, ravno tako pa se v postopku ni zaščitilo posestne pravice uporabnikov. Nasilno izselitev je policija opisala kot običajen postopek, v katerem so bili primorani uporabiti prisilna sredstva. Tudi solzivec.
28. januarja ob 23.30 so policisti v Ljubljani na podlagi zakona o nalezljivih boleznih s kaznijo 400 evrov zaradi kršenja policijske ure oglobili brezdomca. (Slika je simbolična.) Foto Marko Feist/Slovenske novice
Že nekaj mesecev se po Sloveniji vrstijo različne oblike izražanja nestrinjanja z vladnimi politikami: protesti, vožnja z avtomobilom ali kolesom, hupanje, nošenje okrašenih dežnikov, polaganje papirnatih stopal pred parlament, branje ustave. Vse oblike izražanja mnenj policija pospremi z globami, popisovanjem, občasno pa tudi s solzivcem, aretacijami in nasilno odstranitvijo. Policija politiko kaznovanja shodov opisuje kot običajne postopke po zakonu o nalezljivih boleznih in zZakonu o javnem redu in miru.
Kdaj smo postali družba, v kateri je raba represivnih organov za ustrahovanje in kaznovanje prebivalstva nekaj običajnega? Do nedavnega je policija javna zbiranja in shode varovala in jih ni preprečevala. Leta 2016 policisti niso sodelovali v samovoljni in protipravni izselitvi uporabnikov tovarne Rog ter so zavarovali njihovo posest. Po ulicah se niso sprehajali oboroženi kordoni policistov. Udeležba shoda ni vodila v obisk policije na domu in udeleženci niso prejemali glob. Brezdomci so lahko brez večjega strahu pred policijo noč preživeli v skupini in na prostem. Prekerno zaposleni delavec dostavljalskega podjetja pa je lahko na javnem prostoru v miru pojedel malico. Od kdaj to ni več normalno in vsakdanje? Odgovor poznamo in nanj ne pristajamo - ne pristajamo na strahovlado!
Kaznovanje, ustrahovanje, samovolja, aretacije in raba drugih prisilnih sredstev postanejo običajne samo v pogojih, ko policija ni več branik zakonitosti, ampak postane branik samovoljne oblasti pred državljani. Vsi navedeni primeri zadnjega meseca nakazujejo, da so represivni organi postali orodje v rokah vladajoče politike in njenih partikularnih ciljev. Ko se oblast in njene politike ne morejo več legitimirati z razumom, voljo ljudstva ali vsaj z zakonitostjo postopkov, se ta začne po podporo zatekati k verbalnem in fizičnem nasilju. Ko oblast uporablja orodja države za lastno okoriščanje in za napad na različne družbene institucije, začne v strahu pred ljudstvom preprečevati kritiko, svobodo govora in vse, še tako simbolične geste upora.
Ne moremo in ne bomo pristali na novo običajnost, v kateri nas policija z namenom zaščite samovoljnih oblastnikov vsakodnevno ustrahuje. Ne želimo in ne zaslužimo si živeti v družbi, kjer bo stik z represivnimi organi postal nekaj običajnega in normalnega. Ne pristanemo na novo realnost strahu, negotovosti in utišanja. Zato ne bomo v tišini spremljali zlorabe represivnih organov in postopne normalizacije avtoritarnih prijemov oblasti.
Ko samovolja oblasti postane dejstvo, policijsko nasilje postane običajno. Ne boste nam vsilili avtoritarne države!
mag. Klemen Ploštajner, dr. Simona Zavratnik, mag. Otto Gerdina, dr. Mitja Hafner Fink, dr. Marjan Hočevar, dr. Hajdeja Iglič, mag. Ana Jagodic, dr. Maca Jogan, dr. Drago Kos, dr. Metka Mencin-Čeplak, dr. Nina Perger, dr. Tanja Rener, dr. Alenka Švab, dr. Samo Uhan, dr. Andreja Živoder
Sopodpisniki izjave: dr. Peter Stanković, dr. Anja Zalta, Sanja Fidler, dr. Sanja Cukut Krilić, dr. Vesna Leskovšek, Miroslav Šibilja, mag. Julijana Zimic, Sandra Stanjko, dr. Aidan Cerar, Simeona Kobal, Mateja Vavtar, dr. Bojana Lobe, dr. Igor Ž. Žagar, dr. Barbara Vodopivec, Neva Kmet, dr. Mojca Kovač Šebart, Simona Lešnjak, mag. Ljiljana Radosavljević, dr. Jernej Amon Prodnik, Iva Padar, dr. Igor Vobič, Tjaša Podpečan, Marjetka Berlič, Alenka Bartulovic, Darja M. Lukman, Erno Mikolavčič, Lea Pleteršek, Nataša Nikolić, mag. Sinja čož, dr. Vesna Mikolič, dr. Damjan Mandelc, Meta Kojc, dr. Martin Pogačar, Meta Kastelic, Janez Križaj, mag. Suzana Tratnik, Alen Ožbolt, dr. Ana Kralj.
Številne posameznice in posamezniki so izjavo podpisali tudi preko spletne peticije, kjer se podpisi še naprej zbirajo.
