O predvolilnem in povolilnem času

Kot državljan bi rad opisal, kako doživljam v naslovu omenjene čase.

Z izidom volitev sem zelo zadovoljen, manj pa sem bil s predvolilnimi soočenji. Ta so bila, kot običajno, preveč obtožujoča in premalo vsebinska.

Desni so se vseskozi hvalili, kaj da so storili dobrega. Saj – če povzamem iz komentarja novinarja Nejca Goleta v Delu, 13. maja, ko govori o blaginji – je res, da se zaradi materialne blaginje večina zaposlenih ne sme pritoževati. Druga stvar pa so nematerialne dobrine, kot so višina standarda človekovih pravic, pravna varnost, demokracija, svobodni mediji ... V tem delu smo pod Janševo vlado zdrknili zelo nizko, kar potrjujejo tudi nekatere mednarodne študije.

Že prej, še bolj pa v predvolilnih soočenjih me je motila stalna Počivalškova mantra »Verjamem …« Zdaj je lahko prepričan, da je s svojimi dejanji in blebetanjem volivce odvračal. Tonin, vodja stranke s križem (in puško), je že vseskozi podrejen Janši in se tako tudi obnaša – ponižno in poslušno. Stranka krščanskih nazorov nikoli ne bi smela imeti obrambnega resorja. Če bo doživel podoben izžvižg, kot ga je doživela pred leti nekdanja predsednica NSi Novakova na Janševem shodu, se bo morda postavil na svoje noge.

Na soočenju, kjer sta nastopila Ernest Petrič in Zupančičeva, me je motilo, da sta poudarjala samo strokovnost, ne pa tudi etičnosti sodnikov, kar bi moralo biti vsaj enakovredno strokovnosti. Ko je Vinko Gorenak izrazil pomislek, da mu sodnik Masleša ne bi sodil korektno, ker da je privrženec leve opcije, se nihče ni spomnil na ddr. Jakliča, ki zdaj vedri in oblači na ustavnem sodišču, pred tem pa se je pojavljal na Janševih shodih, kjer je bil celo govorec.

Janša je na predvolilnih soočenjih deloval medlo, če ga ne bi poznal, bi se mi zasmilil. S kislim izrazom je pozival volivce k udeležbi na volitvah, zavedajoč se, da bo propadel, če bo volilna udeležba visoka.

Tudi Fajonova in Mesec nista prepričala, kar potrjujejo rezultati.

V stranki Povežimo Slovenijo smo volivci prepoznali nekdanje, odpisane in tudi proslule politike, ki bi se radi ponovno vrnili na politično sceno. Kljub »uglednemu« E. Petriču, ki je na soočenjih zastopal stranko, je ta na volitvah »izpadla«. Mladi ga ne poznajo, starejši pa se ga spomnimo kot moralno spornega, saj je s svojim molkom (ko bi moral kaj reči) ali pripombami v korist Janši kazal, kam sodi. S svojo držo pomembneža je znal vedno dobro krmariti, bil je ravno prav kritičen in ravno prav servilen do vseh oblasti, da mu je šlo dobro. Če se bo res podal v boj za predsednika države, se sprašujem, kako bo vodil državo, če še svojega lovskega prijatelja Žana ne obvladuje.

Aleksandra Pivec, ki vodi stranko Naša dežela, je bila pričakovano neuspešna. Ko so volivci uvideli, da se gre politiko zaradi lastnih koristi, ji tudi urejenost ni pomagala. Skrajni čas je bil, da je izpadla tudi stranka SNS, pa ne zaradi stranke, ampak zaradi Jelinčiča. Škoda, da je izpadla stranka Desus.

SDS je verjetno dosegla svoj maksimum in je veliki poraženec volitev, kljub temu da se hvali s pridobitvijo enega poslanskega mesta. Dokler bodo člani podpirali Janševo destruktivno politiko, bo šlo samo še na slabše. Dobro je Janšo opisal dr. Dragan Petrovec v intervjuju za Nedelo 30. aprila, ko je dejal, da je Janša človek, ki najbolj uživa v ruševinah. Stranki Gibanje Svoboda, ki jo je všečno predstavljal Golob, ne bo lahko; želim, da mu bo uspelo.

Zanimiva je bila slika članov stranke SDS na prvi seji DZ 13. maja, vsi mrkih obrazov, razen Irglove, ki je zmogla (za kamero) nasmešek. Svojo »konstruktivno« držo, ki so jo obljubljali (s figo v žepu), so v SDS in NSi pokazali že na prvi seji, ko so kot eden glasovali proti izvolitvi Zupančičeve za predsednico DZ. Čudim se članom NSi, da se med njimi ni našel junak, ki bi glasoval po svoji vesti, saj Zupančičeva še nima (?) negativne politične preteklosti.