Odziv na članek »Po azbestu zdravstveni davek pobira še sežig odpadkov«
V članku z naslovom »Po azbestu zdravstveni davek pobira še sežig odpadkov?«, ki je bil dne 31. 7. 2019, v časopisu Delo objavljen na str. 3, so bili objavljeni napačni in neresnični podatki o delovanju in posledicah delovanja Salonita Anhovo, d. d.
Odpri galerijo
FOTO: Arhiv Delo
V Salonitu Anhovo zaradi sosežiga odpadkov, ob uporabi najmodernejših tehnologij, ne nastajajo bremena emisij, ki bi vplivala na zdravje ljudi in okolje. Prav tako ni res, da naj bi emisije Salonita Anhovo dosegle vrh v letih med 2007 in 2012. Uporaba terminov relativne mejne vrednosti emisij in absolutne mejne vrednosti je napačna, ker takšni termini ne obstajajo. Obstaja samo en sam termin za mejno vrednost, izraženo s koncentracijo snovi. V članku je napačno navedeno, da naj bi Salonit Anhovo sežigal odpadke. Proces, ki se izvaja, je sosežig. Odpadki, ki se jih uporablja za pridobivanje termične energije v visokotemperaturnem procesu proizvodnje cementnega klinkerja, v katerem je treba material segreti do 1450 °C in plinasto fazo do 2000 °C, so selekcionirane vrste primernih odpadkov.
Salonit Anhovo poudarja, da so dejanske emisije živega srebra v okviru mejnih vrednosti ter so izmerjene in podane skladno s standardno metodologijo in okoljevarstvenim dovoljenjem. Navedena hipotetična maksimalna letna količina pa za Salonit Anhovo ni relevantna, ker ne ustreza dejanskemu stanju.
Direktna primerjava mejnih vrednosti med cementarnami in sežigalnicami ni ustrezna in ni skladna s splošno veljavno zakonodajo. Pri sežigalnici gre za termično uničenje odpadkov, pri cementarni pa za tehnološko povsem drugačen proces proizvodnje cementa, v katerem se lahko odpadke soprocesira. Navedba maksimalnega možnega masnega pretoka NOx in na podlagi tega primerjava, da bi bila hipotetična letna količina za 40 odstotkov višja kot pri sežigalnicah, je napačna in hkrati popolnoma nerelevantna, saj ne upošteva dejanskega stanja.
Sestava tal je enaka naravnemu zaledju, pri čemer je kakovost zemlje v okolici Salonita Anhovo primerljiva s širšo regijo, kar je mogoče preveriti v vrsti analiz – tudi v podatkih projekta ROOTS (Biotehniška fakulteta, Univerze v Ljubljani), objavljenih na spletnih straneh Arsa in v podatkih o analizah tal, objavljenih na spletnem mestu Geoportal Arso, pri čemer delovanje Salonita Anhovo na sestavo tal nima nobenega vpliva.
Salonit Anhovo poudarja, da so dejanske emisije živega srebra v okviru mejnih vrednosti ter so izmerjene in podane skladno s standardno metodologijo in okoljevarstvenim dovoljenjem. Navedena hipotetična maksimalna letna količina pa za Salonit Anhovo ni relevantna, ker ne ustreza dejanskemu stanju.
Direktna primerjava mejnih vrednosti med cementarnami in sežigalnicami ni ustrezna in ni skladna s splošno veljavno zakonodajo. Pri sežigalnici gre za termično uničenje odpadkov, pri cementarni pa za tehnološko povsem drugačen proces proizvodnje cementa, v katerem se lahko odpadke soprocesira. Navedba maksimalnega možnega masnega pretoka NOx in na podlagi tega primerjava, da bi bila hipotetična letna količina za 40 odstotkov višja kot pri sežigalnicah, je napačna in hkrati popolnoma nerelevantna, saj ne upošteva dejanskega stanja.
Sestava tal je enaka naravnemu zaledju, pri čemer je kakovost zemlje v okolici Salonita Anhovo primerljiva s širšo regijo, kar je mogoče preveriti v vrsti analiz – tudi v podatkih projekta ROOTS (Biotehniška fakulteta, Univerze v Ljubljani), objavljenih na spletnih straneh Arsa in v podatkih o analizah tal, objavljenih na spletnem mestu Geoportal Arso, pri čemer delovanje Salonita Anhovo na sestavo tal nima nobenega vpliva.
