Po kemoterapiji še štiri ure vožnje domov (3)
Koroška regija ima okoli sto kilometrov dolg obmejni pas z Avstrijo.
Odpri galerijo
Po podatkih statističnega urada (Surs) je v tistem letu delovno mesto v drugih regijah v Sloveniji imelo 5179 ljudi s prebivališčem v Koroški regiji. Foto Picasa
Na avtobusu s Koroške v Ljubljano sem 2. julija v pismih bralcev z zanimanjem prebral odgovor koordinatorja Mladinske iniciative za tretjo razvojno os Aljaža Verhovnika, v katerem pravzaprav potrjuje napačno uporabo statističnih podatkov, na kar sem 29. junija opozoril v pismih bralcev, ko sem se odzval na prispevek Po kemoterapiji še štiri ure vožnje domov.
Ker je na več mestih ponovno omenjena »študija Hoč'mo cesto« iz leta 2015, naj izpostavim, kaj bi takšen dokument med drugim moral vsebovati.
Po podatkih statističnega urada (Surs) je v tistem letu delovno mesto v drugih regijah v Sloveniji imelo 5179 ljudi s prebivališčem v Koroški regiji oziroma slaba petina celotnega delovno aktivnega prebivalstva regije. Od tega največ, 1917, v Savinjski regiji in od tega več kot polovica v občini Velenje ter slaba četrtina v občini Celje. V osrednjeslovenski regiji je bilo takšnih 1409, v Podravski pa 1292 ljudi. V vseh preostalih regijah je imelo delovno mesto dobra desetina ljudi.
Do leta 2019 se število tistih z delovnim mestom v Savinjski ali Podravski regiji ni bistveno spremenilo, za slabo petino pa se je povečalo število tistih z delovnim mestom v osrednjeslovenski regiji.
Potrebe študentov po mobilnosti so bistveno drugačne kot potrebe zaposlenih, zato jih ni primerno enačiti. V letu 2015 je sicer 1064 »Korošcev študiralo« v podravski regiji, 1043 pa v osrednjeslovenski regiji. Skupaj torej dobre tri četrtine vseh, ki so v tem letu obiskovali višje- ali visokošolski program, stalno prebivališče pa so imeli v koroški regiji. Dobra desetina je to počela na Koroškem. Do leta 2019 se je zmanjšalo število tistih, ki študirajo v Mariboru, in nekoliko povečalo število tistih, ki to počnejo na Koroškem.
Koroška regija ima okoli sto kilometrov dolg obmejni pas s sosednjo Republiko Avstrijo. V okviru projekta Trans-Borders smo v letih 2017 in 2018 izvajali raziskavo o čezmejni mobilnosti na primeru koroške regije. Večina anketirancev na ožjem raziskovalnem območju, 85 odstotkov vseh anketirancev, je bila v zadnjem letu v Avstriji vsaj enkrat, zaradi geografske bližine največkrat v Deželi Koroška.
Redni in izredni nakupi ter obisk svojcev, znancev in prijateljev so bili med najpogostejšimi nameni potovanj v zadnjem letu. Dobra petina je najmanj enkrat na mesec kupovala pogonska goriva onkraj meje, v Avstriji. Tja je večina vsaj enkrat na leto potovala zaradi turizma ali zaradi osebnih opravkov. Ocenili smo, da je v šolskem letu 2017/18 izobraževalne ustanove v Deželi Koroški, pretežno v Celovcu, obiskovala 62 dijakov, na dveh visokošolskih ustanovah pa je bilo vpisanih 17 študentov iz koroške regije.
T
ežje je bilo oceniti število tistih, ki odhajajo na delo v Avstrijo. Podatki v Sloveniji in Avstriji se zbirajo na različne načine in za različne prostorske enote. Nobena ne vključuje dela na črno, obseg katerega ni znan. Ocenili smo, da je rang števila tistih, ki dnevno ali tedensko odhajajo na delo v Avstrijo, primerljiv z najbolj privlačno regijo v Sloveniji.
»Migracije potekajo seveda v več smeri, glavna pa je prav povezanost obrobnega dela suverene države z glavnim mestom,« navaja Aljaž Verhovnik. Stavka povedi nista v istem kontekstu. Drugi stavek ne govori o migracijah in tudi ne o dejanskem, ampak želenem.
Dokument »Hoč'mo cesto« ni študija. Če bi bila, potem ne bi bilo navedeno, da »središče regije je od avtoceste oddaljeno 53 kilometrov« oziroma eno uro vožnje. Od avtoceste v Sloveniji. Do tiste v Avstriji so Ravne na Koroškem oddaljene slabih 35 kilometrov oziroma dobre pol ure vožnje z avtomobilom. Z letom 2025 pa bo vzpostavljena nova železniška povezava Celovec–Gradec s potniškima terminaloma v Sinči vasi in Šentpavlu. Čas vožnje z vlakom med obema deželnima prestolnicama Avstrije bo 40 minut.
Dokument »Hoč'mo cesto« ni študija. Je pa dobro komunikacijsko orodje. In »hitro na Koroško« je lahko (hkrati) tudi »hitro s Koroške«. Prometni koridorji pač vodijo v obe smeri. V katero smer bodo bolj vodili »Korošce« v prihodnjih desetletjih, pa ni odvisno zgolj od infrastrukture – in ne samo tiste v Sloveniji.
Ker je na več mestih ponovno omenjena »študija Hoč'mo cesto« iz leta 2015, naj izpostavim, kaj bi takšen dokument med drugim moral vsebovati.
Po podatkih statističnega urada (Surs) je v tistem letu delovno mesto v drugih regijah v Sloveniji imelo 5179 ljudi s prebivališčem v Koroški regiji oziroma slaba petina celotnega delovno aktivnega prebivalstva regije. Od tega največ, 1917, v Savinjski regiji in od tega več kot polovica v občini Velenje ter slaba četrtina v občini Celje. V osrednjeslovenski regiji je bilo takšnih 1409, v Podravski pa 1292 ljudi. V vseh preostalih regijah je imelo delovno mesto dobra desetina ljudi.
Do leta 2019 se število tistih z delovnim mestom v Savinjski ali Podravski regiji ni bistveno spremenilo, za slabo petino pa se je povečalo število tistih z delovnim mestom v osrednjeslovenski regiji.
Potrebe študentov po mobilnosti so bistveno drugačne kot potrebe zaposlenih, zato jih ni primerno enačiti. V letu 2015 je sicer 1064 »Korošcev študiralo« v podravski regiji, 1043 pa v osrednjeslovenski regiji. Skupaj torej dobre tri četrtine vseh, ki so v tem letu obiskovali višje- ali visokošolski program, stalno prebivališče pa so imeli v koroški regiji. Dobra desetina je to počela na Koroškem. Do leta 2019 se je zmanjšalo število tistih, ki študirajo v Mariboru, in nekoliko povečalo število tistih, ki to počnejo na Koroškem.
Koroška regija ima okoli sto kilometrov dolg obmejni pas s sosednjo Republiko Avstrijo. V okviru projekta Trans-Borders smo v letih 2017 in 2018 izvajali raziskavo o čezmejni mobilnosti na primeru koroške regije. Večina anketirancev na ožjem raziskovalnem območju, 85 odstotkov vseh anketirancev, je bila v zadnjem letu v Avstriji vsaj enkrat, zaradi geografske bližine največkrat v Deželi Koroška.
Redni in izredni nakupi ter obisk svojcev, znancev in prijateljev so bili med najpogostejšimi nameni potovanj v zadnjem letu. Dobra petina je najmanj enkrat na mesec kupovala pogonska goriva onkraj meje, v Avstriji. Tja je večina vsaj enkrat na leto potovala zaradi turizma ali zaradi osebnih opravkov. Ocenili smo, da je v šolskem letu 2017/18 izobraževalne ustanove v Deželi Koroški, pretežno v Celovcu, obiskovala 62 dijakov, na dveh visokošolskih ustanovah pa je bilo vpisanih 17 študentov iz koroške regije.
T
ežje je bilo oceniti število tistih, ki odhajajo na delo v Avstrijo. Podatki v Sloveniji in Avstriji se zbirajo na različne načine in za različne prostorske enote. Nobena ne vključuje dela na črno, obseg katerega ni znan. Ocenili smo, da je rang števila tistih, ki dnevno ali tedensko odhajajo na delo v Avstrijo, primerljiv z najbolj privlačno regijo v Sloveniji.
»Migracije potekajo seveda v več smeri, glavna pa je prav povezanost obrobnega dela suverene države z glavnim mestom,« navaja Aljaž Verhovnik. Stavka povedi nista v istem kontekstu. Drugi stavek ne govori o migracijah in tudi ne o dejanskem, ampak želenem.
Dokument »Hoč'mo cesto« ni študija. Če bi bila, potem ne bi bilo navedeno, da »središče regije je od avtoceste oddaljeno 53 kilometrov« oziroma eno uro vožnje. Od avtoceste v Sloveniji. Do tiste v Avstriji so Ravne na Koroškem oddaljene slabih 35 kilometrov oziroma dobre pol ure vožnje z avtomobilom. Z letom 2025 pa bo vzpostavljena nova železniška povezava Celovec–Gradec s potniškima terminaloma v Sinči vasi in Šentpavlu. Čas vožnje z vlakom med obema deželnima prestolnicama Avstrije bo 40 minut.
Dokument »Hoč'mo cesto« ni študija. Je pa dobro komunikacijsko orodje. In »hitro na Koroško« je lahko (hkrati) tudi »hitro s Koroške«. Prometni koridorji pač vodijo v obe smeri. V katero smer bodo bolj vodili »Korošce« v prihodnjih desetletjih, pa ni odvisno zgolj od infrastrukture – in ne samo tiste v Sloveniji.
