Proslava na Poljani
V soboto, 14. maja, sem se udeležil spominske proslave na Poljani ob 77-letnici zadnjih bojev druge svetovne vojne; udeležencev nas je bilo morda tisoč. Mislim, da je zaradi korone lani in predlanskim ta slovesnost odpadla.
Kot vedno je bila tudi letošnja proslava spoštljiva in predvsem na zelo visokem kulturnem nivoju. Poleg odličnih nastopov recitatorjev, pevskega dueta in drugih je dodano vrednost kulturnemu delu proslave dal Tržaški partizanski zbor Pinko Tomažič z recitatorjema. Izvajanje in recitiranje domoljubnih pesmi je bilo srčno, gromko in zanosno.
Slavnostni govornik je bil predsednik Zveze združenja borcev za vrednote NOB Slovenije Marijan Križman, ki je brez pretiravanj in poveličevanj opisal dogodke izpred 77 let in pomembnost ohranjanja spomina na tisti čas. Govor je začel z duhovito domislico, da smo ravnokar preživeli dva virusa; sledil je gromki aplavz.
Vsa slovesnost s prihodom praporščakov, polaganjem vencev, govori in kulturnim programom se me je dotaknila, da sem se počutil, kot da smo se tretjič osamosvojili.
