Šest milijonov za leseno stavbo državnih gozdarjev

Prikaz nasprotnih dejstev: Pri gradnji poslovne stavbe SiDG ni nič spornega.
Fotografija: »SiDG poslovno stavbo potrebuje, saj dela v premajhnih, neustreznih in predragih najetih prostorih.« Foto Oste Bakal
Odpri galerijo
»SiDG poslovno stavbo potrebuje, saj dela v premajhnih, neustreznih in predragih najetih prostorih.« Foto Oste Bakal



V časniku Delo in na spletni strani delo.si je bil 13. novembra 2019 objavljen članek z naslovom Šest milijonov za leseno stavbo državnih gozdarjev, v katerem je bilo navedenih več netočnosti in napačnih zaključkov.

Investicija v poslovno stavbo Slovenskih državnih gozdov (SiDG) ni v ničemer sporna, kot je brez utemeljitve navedeno v podnaslovu članka. SiDG poslovno stavbo potrebuje, saj dela v premajhnih, neustreznih in predragih najetih prostorih, ki ne omogočajo osnovnih pogojev za delo, kaj šele za načrtovani razvoj. Za izvedbo naložbe je SiDG uporabil zakonito pot: za izbiro projektne rešitve je objavil natečaj, na njegovi podlagi pa še javno naročilo za izbiro izvajalca. Tržne cene, ki smo jih pridobili na javnem razpisu in se gibljejo od 4,9 do 5,2 mio evrov, odražajo razmere na trgu in so v primerjavi z ocenjenimi vrednostmi edine merodajne. Po oceni SiDG je vrednost investicije ustrezna, načrtovani leseni objekt pa odraža dejavnost družbe. Odločitev o začetku investicije bo sprejela vlada kot skupščina.

Nepravilno je pri gradbenih investicijah kot vrednost navajati ceno z DDV. V skladu s 76.a členom zakona o DDV se pri gradbenih delih kot končna cena upošteva neto cena (zaradi učinka obračuna vstopno-izstopnega DDV). Torej je tudi navajanje vrednosti investicije v članku nepravilno.

Ostro zavračamo trditev avtorice članka, da naj bi se SiDG ukvarjal s postavitvijo nove poslovne stavbe namesto z naložbo v svoje podjetje Snežnik. Avtorica z uporabo pogojnika tudi namiguje, da naj SiDG ne bi skrbel za gospodarno ravnanje z državnimi gozdovi in spodbujanje gozdno-lesne verige, za kar je bila družba ustanovljena. SiDG zelo uspešno opravlja dejavnost, za katero je bil ustanovljen – gospodarjenje z državnimi gozdovi. Po realizaciji odkazanega poseka, sanitarne sečnje in vlaganju v gozdove smo uspešnejši od zasebnih gozdov, donos za državo pa se je v primerjavi s prejšnjim koncesijskim sistemom potrojil (!), kar SiDG uvršča med najuspešnejša slovenska podjetja.

Za investicijo v Snežnik, ki bo osnova za poslovno prestrukturiranje, ima SiDG rezervirana sredstva, vendar čaka na potrditev novega strateškega načrta na vladi. Investicija v poslovno stavbo v ničemer ne vpliva na investicije v Snežnik in ostale načrtovane lesne centre niti na druge investicije. Samo v letu 2018 je SiDG investiral preko 6 mio evrov, od tega 4 mio evrov v nakup mehanizacije za vzpostavitev lastne gozdne proizvodnje.

O tem, kakšne prazne objekte v lasti države v Kočevki Reki, ki bi lahko bili alternativa novogradnji, je imela novinarka v mislih, nam ni znano. Na podlagi ocen strokovnjakov zatrjujemo, da v Kočevju in okolici ni ustreznih alternativnih objektov.
Ne drži, da je SiDG že izbral izvajalca gradnje nove poslovne stavbe. SiDG je objavil samo javno naročilo za izvedbo gradnje. Odločitev o oddaji naročila ali o zavrnitvi ponudb še ni sprejeta.

Ne drži, da se je poslovodstvo priprave projekta lotilo brez dovoljenja nadzornega sveta. Investicija v višini 3,5 mio evrov je bila vključena v poslovni načrt družbe za leto 2018, ki ga je potrdil nadzorni svet. Nadzorni svet je soglašal tudi z izdelavo projektne dokumentacije. Prav tako je bila investicija vključena v poslovni načrt družbe za leto 2019, sprejetem na nadzornem svetu. Po pridobitvi tržnih ponudb za gradnjo se je nadzorni svet odločil, da prehodnega soglasja za izvedbo navedene investicije ne bo dal, s čimer je odprl možnost, da o investiciji odloča vlada kot skupščina.

Prav tako ne drži, da naj bi za gradnjo nove upravne stavbe že porabili 83.200 evrov za nadzor gradnje. Na podlagi postopka javnega naročanja je bila z najugodnejšim izvajalcem gradbenega nadzora sklenjena pogodba z odložnim pogojem, vezanim na izbiro izvajalca gradnje. Za gradbeni nadzor tako ni bil porabljen niti en evro.

Razlogi za zamenjavo nadzornega sveta družbe nam niso znani, saj je imenovanje in razreševanje članov nadzornega sveta v pristojnosti Vlade RS.
 

Preberite še:

Komentarji: