Telefoni so zavladali ambulantam

Stara sem čez 70 let. Imam slušni aparat, tudi slabše vidim ... Nič posebnega za ta leta. K zdravniku, k sreči, pa ne hodim, dokler ... Pojavili so se mi drobni mehurčki na čelu, ki so se širili proti očesu. Znak za preplah? Sam težko presodiš, ali je kaj resnega.

Kot nekdanja zdravstvena delavka z mnogo izkušnjami sem šla najprej do medicinske sestre, da bi potrdila moje slutnje, a me je sprejela z grenkim opozorilom, češ da »ne morete kar priti, treba je prej poklicati, se naročiti, no, pa pojdite do zdravnice«. V ordinaciji pa najprej pogled na list papirja na mizi in pozdrav »vi pa niste naročeni«. Po pregledu sem bila pod nujno napotena na infekcijsko kliniko in na očesno kliniko. Vse pohvale vsem, ki so me prijazno sprejeli. In rešili oko, ker sem prišla pravočasno! Tako je vsaj rekla zdravnica.

Zdaj pa sprašujem, zakaj taka organizacija v splošnem zdravstvu? Pa obremenitev medicinske sestre, ko ves čas drži telefon v rokah – ker se ljudje naročajo. Ali telefoni lahko presodijo, kako nujen je obisk? V mojih tridesetih letih dela v splošni ambulanti smo sprejeli vse bolnike. Kako pa lahko laik presodi, ali mora nujno k zdravniku? Da o starejših osebah, ki težje rokujejo s telefonom, sploh ne govorim.

Glede na vse večje prispevke za zdravstvo nam, gospod minister za zdravstvo, vsaj omogočite, da bomo brez težav lahko obiskali svojega zdravnika. In obenem razbremenili medicinsko sestro, da ji ne bo treba ves čas držati telefona v roki.