Tretja razvojna os: ker ni term, nočejo priključka
Pobuda Podgorčanov za ukinitev priključka je morda pozna, a je kljub temu ni mogoče kar preslišati.
Odpri galerijo
FOTO Mateja Kotnik
Za razvoj termalno-zdraviliškega centra je pomembnejše vse kaj drugega kot pa oddaljenost priključka na hitro cesto – na primer zadostna količina dovolj vroče vode. Če je bil avtocestni priključek Podgorje načrtovan zaradi term, kot 28. februarja v Delu navaja članek Mateje Kotnik z zgornjim naslovom, potem je rešitev preprosta: mirno ga lahko opustimo.
Pobuda Podgorčanov za ukinitev priključka je morda pozna, saj je bila javna razprava v postopku sprejetja državnega prostorskega načrta že v davni jeseni 2011. Vendar je dejstvo, da bi izvedba tretje osi po originalnem idejnem projektu s priključkoma Podgorje in Slovenj Gradec jug poslabšala prometne razmere v Podgorju in še bistveno bolj v območju mesta, na Podgorski in Celjski cesti. Koridor Ravne–Kotlje–Slovenj Gradec je naravna bližnjica tako za dnevne delovne migrante kot za daljinski promet. Prometni modeli kažejo danes in v projekcijah za leto 2030 približno enake vrednosti povprečnih letnih dnevnih obremenitev (PLDP) na odsekih med Ravnami in Dravogradom ter Ravnami in Slovenj Gradcem prek Kotelj.
Porazdelitev prometnih tokov se ne bo bistveno spremenila tudi po zgraditvi HC med Ravnami, Dravogradom in Slovenj Gradcem. Pomemben vpliv na prometne tokove bo prinesla še cestnina, kar pa v izračunih prometnih modelov ni zajeto. Opisane okoliščine in drugi kriteriji umeščanja prometnic v prostor so vzrok, da je MOSG že v pripravi Občinskega prostorskega načrta opustila staro traso južne obvoznice in začela izvajati postopke za umestitev nove trase prek toplarne, Dobrovskega gozda, s priključkom na HC ob Homcu in navezavo na krožišče Šmartno. Žal pa zaradi dolgotrajnih usklajevanj z Darsom obvoznica še ni prostorsko umeščena, čeprav ni več nobene dileme o trasi in tehničnih rešitvah priključevanja na HC ter tudi ne o tem, da se mora obvoznica graditi sočasno s tretjo osjo.
Opisane okoliščine in drugi kriteriji umeščanja prometnic v prostor so vzrok, da je MOSG že v pripravi Občinskega prostorskega načrta opustila staro traso južne obvoznice in začela izvajati postopke za umestitev nove trase prek toplarne, Dobrovskega gozda, s priključkom na HC ob Homcu in navezavo na krožišče Šmartno. Žal pa zaradi dolgotrajnih usklajevanj z Darsom obvoznica še ni prostorsko umeščena, čeprav ni več nobene dileme o trasi in tehničnih rešitvah priključevanja na HC ter tudi ne o tem, da se mora obvoznica graditi sočasno s tretjo osjo.
Strah Podgorčanov pred povečanimi prometnimi obremenitvami skozi naselje do njihovega priključka je torej zaradi gradnje južne obvoznice in priključka Homec skoraj odveč – ne pa povsem, saj vsak priključek generira nov promet. Njihova pobuda je še vedno legitimna in ne glede na to, da je projekt HC že v fazi izdelave gradbene dokumentacije, jo je mogoče resno obravnavati. Odpraviti zahteve krajanov z odgovorom, češ da »državnega prostorskega načrta ni mogoče kar tako spreminjati«, je nestrokovno zavajanje, ko nas hoče neki uradnik po najlažji poti odpraviti. Nihče namreč noče spreminjati državnega prostorskega načrta, temveč le uveljaviti rešitev, ki odstopa od idejnega projekta, ostaja pa v mejah prostorskoureditvenih pogojev, kar je običajna praksa v gradbeništvu.
Uredba o DPN omogoča gradbeni projekt največ do standarda štiripasovne hitre ceste z zunajnivojskimi priključki, tako kot je načrtovano v idejnem projektu (IDP). Zahtevnejšega gradbenega projekta, kot ga dopušča DPN, ni mogoče načrtovati, dopuščene pa so manj zahtevne rešitve. Najboljši dokaz, da je tako, najdemo v resoluciji o nacionalnem programu razvoja prometa v Sloveniji do 2030 (sprejeta 2016), ki med ukrepi za izboljšanje prometne dostopnosti Koroške v točki Ro. 9.1. navaja »nova dvo- ali štiripasovna povezava med Slovenj Gradcem, Velenjem in A1«!
Če torej dokument, ki ima naravo zakona, dopušča opustitev kar polovice idejnega projekta (namesto štirih pasov le dva), zakaj potem ne bi bilo mogoče opustiti nekega priključka, ki ga krajani ne želijo: argument (terme), zaradi katerega so ga vključili v idejni projekt, se je izkazal za lase prevlečenega, o prometni upravičenost/učinkovitosti tega priključka pa tako nima smisla izgubljati besed. Investitor bi moral takšno pobudo krajanov, ki mu izboljša ekonomičnost projekta, z veseljem posvojiti.
Ker o termah ni ne duha ne sluha, nočejo priključka
Za ukinitev priključka
Pobuda Podgorčanov za ukinitev priključka je morda pozna, saj je bila javna razprava v postopku sprejetja državnega prostorskega načrta že v davni jeseni 2011. Vendar je dejstvo, da bi izvedba tretje osi po originalnem idejnem projektu s priključkoma Podgorje in Slovenj Gradec jug poslabšala prometne razmere v Podgorju in še bistveno bolj v območju mesta, na Podgorski in Celjski cesti. Koridor Ravne–Kotlje–Slovenj Gradec je naravna bližnjica tako za dnevne delovne migrante kot za daljinski promet. Prometni modeli kažejo danes in v projekcijah za leto 2030 približno enake vrednosti povprečnih letnih dnevnih obremenitev (PLDP) na odsekih med Ravnami in Dravogradom ter Ravnami in Slovenj Gradcem prek Kotelj.
Porazdelitev prometnih tokov se ne bo bistveno spremenila tudi po zgraditvi HC med Ravnami, Dravogradom in Slovenj Gradcem. Pomemben vpliv na prometne tokove bo prinesla še cestnina, kar pa v izračunih prometnih modelov ni zajeto. Opisane okoliščine in drugi kriteriji umeščanja prometnic v prostor so vzrok, da je MOSG že v pripravi Občinskega prostorskega načrta opustila staro traso južne obvoznice in začela izvajati postopke za umestitev nove trase prek toplarne, Dobrovskega gozda, s priključkom na HC ob Homcu in navezavo na krožišče Šmartno. Žal pa zaradi dolgotrajnih usklajevanj z Darsom obvoznica še ni prostorsko umeščena, čeprav ni več nobene dileme o trasi in tehničnih rešitvah priključevanja na HC ter tudi ne o tem, da se mora obvoznica graditi sočasno s tretjo osjo.
FOTO Mateja Kotnik
Opisane okoliščine in drugi kriteriji umeščanja prometnic v prostor so vzrok, da je MOSG že v pripravi Občinskega prostorskega načrta opustila staro traso južne obvoznice in začela izvajati postopke za umestitev nove trase prek toplarne, Dobrovskega gozda, s priključkom na HC ob Homcu in navezavo na krožišče Šmartno. Žal pa zaradi dolgotrajnih usklajevanj z Darsom obvoznica še ni prostorsko umeščena, čeprav ni več nobene dileme o trasi in tehničnih rešitvah priključevanja na HC ter tudi ne o tem, da se mora obvoznica graditi sočasno s tretjo osjo.
Strah Podgorčanov pred povečanimi prometnimi obremenitvami skozi naselje do njihovega priključka je torej zaradi gradnje južne obvoznice in priključka Homec skoraj odveč – ne pa povsem, saj vsak priključek generira nov promet. Njihova pobuda je še vedno legitimna in ne glede na to, da je projekt HC že v fazi izdelave gradbene dokumentacije, jo je mogoče resno obravnavati. Odpraviti zahteve krajanov z odgovorom, češ da »državnega prostorskega načrta ni mogoče kar tako spreminjati«, je nestrokovno zavajanje, ko nas hoče neki uradnik po najlažji poti odpraviti. Nihče namreč noče spreminjati državnega prostorskega načrta, temveč le uveljaviti rešitev, ki odstopa od idejnega projekta, ostaja pa v mejah prostorskoureditvenih pogojev, kar je običajna praksa v gradbeništvu.
Namesto štirih pasov le dva
Uredba o DPN omogoča gradbeni projekt največ do standarda štiripasovne hitre ceste z zunajnivojskimi priključki, tako kot je načrtovano v idejnem projektu (IDP). Zahtevnejšega gradbenega projekta, kot ga dopušča DPN, ni mogoče načrtovati, dopuščene pa so manj zahtevne rešitve. Najboljši dokaz, da je tako, najdemo v resoluciji o nacionalnem programu razvoja prometa v Sloveniji do 2030 (sprejeta 2016), ki med ukrepi za izboljšanje prometne dostopnosti Koroške v točki Ro. 9.1. navaja »nova dvo- ali štiripasovna povezava med Slovenj Gradcem, Velenjem in A1«!
Če torej dokument, ki ima naravo zakona, dopušča opustitev kar polovice idejnega projekta (namesto štirih pasov le dva), zakaj potem ne bi bilo mogoče opustiti nekega priključka, ki ga krajani ne želijo: argument (terme), zaradi katerega so ga vključili v idejni projekt, se je izkazal za lase prevlečenega, o prometni upravičenost/učinkovitosti tega priključka pa tako nima smisla izgubljati besed. Investitor bi moral takšno pobudo krajanov, ki mu izboljša ekonomičnost projekta, z veseljem posvojiti.
Povezane vsebine
Ker o termah ni ne duha ne sluha, nočejo priključka
